Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (89.787-89.886)

  1. tı̑blati, -am, vb. impf. bügeln, Mur., vzhŠt.- C.
  2. tı̑blọ, n. das Bügeleisen, bes. das Schneiderbügeleisen, Mur., vzhŠt.- C.; -— prim. tegla.
  3. tíčati, -ím, vb. impf. stecken; klin trdo tiči v steni; ključ tiči v vratih; tvoje strele v meni tiče, Dalm.; doma, v krčmi t.; pri (v) knjigah t., bei den Büchern sitzen; v dolgovih t., in Schulden stecken; v revah in nadlogah t.; v tem grmu tiči zajec = da liegt der Hund begraben.
  4. tičı̑n, m. einer, der es bei keiner Arbeit weiter bringt, Polj.; der Säumige, Z.
  5. tīfon, m. neki vihar: der Typhon.
  6. tīgər, -gra, m. 1) der Tiger (felis tigris); — 2) goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  7. tīgra, f. 1) das Tigerweibchen; — 2) goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  8. tīgrast, adj. tigerartig, Cig.; — tigerfarbig, Cig., Jan.
  9. tīgrica, f. das Tigerweibchen, Cig., Jan.
  10. tīgrski, adj. Tiger-, Cig.
  11. tı̑h, tíha, adj. still; tiha noč; tiho govoriti; tiho bodi! schweig! — t. človek, ein stiller, eingezogener Mensch; tiha nedelja, der fünfte Sonntag in der Fasten; na tihem, im stillen; na tihem priti; s tiha, im stillen, Prip.- Mik.; = s tihega, BlKr.- Mik.
  12. tı̑həc, -hca, m. = zlobnjak, die Fraisen, C., Z.
  13. tı̑hnica, f., Jan., Slom., pogl. soglasnik.
  14. tı̑hnik, m., Jan., C., pogl. soglasnik.
  15. tihǫ̑ča, f. die Stille, Z., Mik.
  16. tihohòd, -hǫ́da, m. das Faulthier, Cig., M., Nov.- C.
  17. tı̑homa, adv. stille, im stillen, Cig., M., C.
  18. tihotȃpəc, -pca, m. 1) der Schleicher, V.-Cig.; — 2) der Schleichhändler, der Schmuggler, Cig., Jan., nk.; — 3) = tat 3), Jan. (H.).
  19. tihotápiti, -tȃpim, vb. impf. 1) schleichen, Jan. (H.); — 2) schmuggeln, Jan. (H.).
  20. tihotȃpka, f. 1) die Schleicherin, Cig.; — 2) die Schleichhändlerin, die Schmugglerin, Jan., nk.
  21. tihotȃpski, adj. Schleich-: tihotapska kupčija, der Schleichhandel, Cig., Jan.
  22. tíja, adv. = tja, vzhŠt., ogr.- Mik.
  23. tíjam, adv. = tja, dorthin, vzhŠt.- C., Prip.- Mik.
  24. tíjan, adv. = tijam, tja, C., Mik., SlGor.
  25. tı̑k, m. 1) die Berührung, der Contact, Cig. (T.); — 2) = tip, der Tastsinn, Mur., C.; — 3) der Pfahl Jarn.- Cig.; der Weingartenpfahl, Mur., Mik.
  26. tı̑k, I. adv. knapp; tik pod gorami, LjZv.; — II. praep. c. gen. knapp an; tik pota stoji stara jablan; tik mene je šel.
  27. tikáča, f. der Stecken, die Stange, C.
  28. 1. tíkati, -kam, -čem, vb. impf. dutzen.
  29. 2. tíkati, tı̑kam, -čem, vb. impf. 1) betreffen, anlangen, angehen: t. koga, kaj, Notr.; to je njega samega tikalo, Krelj; kar pak našo telesno potrebo ino blago na tem svetu tiče, Trub.; kar sv. zakon tiče, Dalm.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — 2) t. se, berühren, an etwas stoßen; dežela se dežele tika; — sich beziehen, betreffen: t. se koga, česa; to se mene tiče; kar se mene tiče; tiče se poštenja, Cig.
  30. tikma, adv., Cig., pogl. tekma.
  31. tı̑koma, I. adv. t. pri čem, knapp an etwas, Cig.; t. zaprt, luftdicht geschlossen, Vrtov. (Km. k.); — knapp, mit genauer Noth, V.-Cig.; — II. praep. c. gen. tikoma česa, knapp an etwas, Cig., C.; t. groba, Zv.
  32. 1. tı̑ł, tı̑la, m. 1) der Nacken, das Genick, Jarn., Jan., C.; (tilj, Habd.- Mik.); — 2) der Hintertheil, Cig.; = zadnja stran sekire, Vrt.; = nožev hrbet, V.-Cig.
  33. tı̑lčati, -am, vb. impf. = trkati s pirhom ob pirh, za igro, Cig., Polj.
  34. tı̑łəc, -łca, m. 1) das Genick, der Nacken, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.), Gor.; — 2) der Messerrücken, C.
  35. tı̑łək, -łka, m. das Genick, C.; za tilek ga je udaril, Lašče- Levst. (Rok.).
  36. tı̑łən, -łna, adj. Nacken-, Cig.
  37. tı̑łnik, m. der Nacken, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  38. tīmos, m. der Thymian, C.; (tudi: timus, Fr.- C.).
  39. tìn, tína, m. 1) die Schalwand, die Scheidewand, Cig., Jan.; — die Verplankung im Stalle, Ravn.- Cig.; die Bretterwand am Giebel eines Hauses, C., Z.; — 2) der Erker, Cig., M.; der Altan, Z., Burg. (Rok.); prijazne hiše s tini, Zv.
  40. tı̑nj, m. 1) Plankenreihe, Guts.; — 2) die Planke, Habd.- Mik., DZ.
  41. tínjati, -am, vb. impf. im Verlöschen begriffen sein, glimmen, vzhŠt.
  42. tı̑njəc, -njca, m. der Glimmer, Cig. (T.), C.
  43. tinktūra, f. izvleček, razmok, die Tinctur.
  44. tintína, f. die Maultrommel, Rez.- C.
  45. tintínati, -ı̑nam, vb. impf. auf der Maultrommel spielen, Rez.- C.
  46. tı̑ntnica, f. die Tintenflasche, Cig.; — = tintnik, das Tintenfass, Jan., Žnid.
  47. tı̑ntnik, m. das Tintenfass, Cig., Jan., Slom.- C., nk.
  48. 1. tı̑p, m. der Tastsinn, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.), Žnid.
  49. tipáč, m. der Betaster, Cig.
  50. tipáłən, -łna, adj. Tast-, Jan. (H.).
  51. tipȃłnica, f. der Fühlfaden, das Fühlhorn, der Fühler, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  52. tipálọ, n. das Tastorgan, Jan., Cig. (T.); — = tipalnica, der Fühlfaden, Cig. (T.).
  53. típati, tı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) tasten, befühlen; — 2) t. piskre, irdene Töpfe mit freier Hand verfertigen, Rib.
  54. 1. típən, -pna, adj. 1) česar je kaj obtipati: tipna ženska, ein corpulentes Weib, Svet. (Rok.); — 2) Tast-, Gefühls-, Jan. (H.).
  55. 2. tīpən, -pna, adj. typisch, Jan. (H.).
  56. tīpičən, -čna, adj. typisch, Cig. (T.), nk.
  57. tı̑pka, f. die Taste, Cig., nk.
  58. tı̑pkati, -am, vb. impf. tasten, Cig.
  59. típniti, tı̑pnem, vb. pf. leicht betasten, betupfen, Cig.
  60. tipografı̑ja, f. tiskarstvo, die Typographie.
  61. 1. tı̑r, tı̑ra, tirȗ, m. die Spur, Mik.; ni sledu ne tiru po kaki reči, es ist spurlos verschwunden, M., Vrtov. (Vin.); konjski t., die Fährte eines Pferdes, Cig.; živinski t., der Viehweg, V.-Cig.; — die Radspur, das Geleise; kolo po tiru teče; v tir spraviti kako reč, eine Sache in den rechten Gang, ins Geleise bringen, nk.; — der Fußpfad, Cig., Jan., C.; — die Schneebahn; tir delati po snegu s plugom; — skrli položene ob hišah, das Trottoir, Ip.- Erj. (Torb.).
  62. 2. tı̑r, m. der Trieb, C., Zora; der Instinct, C.
  63. 3. tìr, tíra, m. der Raum im Thurm, wo die Glocken hangen, Rib.- Mik. (Et.); Drobna ptica v tir zleti, Npes.-K.
  64. 4. tı̑r, m. der Zank, der Streit, Jan., Gor.; — prim. it. tira, isto.
  65. tı̑r, -ı̑, f. ein getretener Pfad im Schnee, die Schneebahn, vzhŠt.
  66. tiráča, f. = terača 1), Cig., Jan.
  67. tirāda, f. dolga, nališpana perioda v govoru, die Tirade.
  68. tı̑ralica, f. der Steckbrief, nk.; — po hs.
  69. tiranı̑ja, f. = tiranstvo: ljubezni t., Preš.
  70. tı̑rati, -am, vb. impf. 1) einhertreiben; ovce t., da teko, BlKr.; konje t., jvzhŠt.; tatove tirajo v mesto; hudodelnika pred sodnika t., — pravde t., Processe führen, C.; — 2) t. se = goniti se, brunften, läufig sein: ovce se tirajo, BlKr.
  71. tírati se, -am se, vb. impf. zanken, Gor.; — prim. 4. tir.
  72. tı̑rina, f. coll. die Heublumenbrösel, ("tirna") Z., C., jvzhŠt.; tudi pl. tirine, jvzhŠt.
  73. tíriti, -im, vb. impf. = tir delati po snegu, eine Schneebahn machen, Mur., Zora, vzhŠt.
  74. tı̑rjati, -am, vb. impf. = terjati.
  75. tı̑rje, n. 1) Heuicht, Jan. (H.); — 2) ostanki osnove, na katere tkalec druge niti privezuje, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — (tirji, m. pl. das Kettenende des Gewebes, Plužna pri Bolcu- Erj. [Torb.]).
  76. tı̑rman, m. = mejnik, der Grenzstein, Notr.; (tirmen, Mik., Kras); — prim. it. termine, Grenzstein, Mik. (Et.).
  77. tı̑rnik, m. = kruh od mešanega žita, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  78. tı̑rnjak, m. Brot aus Speltweizenmehl, Štrek.
  79. tı̑s, m. die Eibe (taxus), Mur., Cig., Jan., C., Rib.- Mik.
  80. tísina, f. das Eibenholz, M., Z.
  81. tı̑sje, n. coll. die Eibenbäume, der Eibenwald, Jan.
  82. tı̑sk, m. 1) der Druck: vodni t., Cig.; — 2) der Druck (von Büchern u. dgl.), Mur., Cig., Jan., nk.
  83. tíska, f. 1) die Druckwunde, Z., KrGora; — 2) = stiska, das Gedränge, Z.
  84. tiskáłən, -łna, adj. Druck-, nk.
  85. tískalica, f. das Gedränge, Cig.
  86. tiskȃłnica, f. die Druckerpresse, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — t. za tkanino, die Zeugdruckmaschine, DZ.
  87. tiskálọ, n. das Druckwerk, Cig., Jan., Cig. (T.); das Presszeug, Cig., Jan.; die Presse, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = tiskalnica, die Druckerpresse, Cig.
  88. tískanica, f. 1) die Druckschrift, Cig. (T.); — 2) die Blankette, DZ.
  89. tískanje, n. das Drucken (von Büchern u. dgl.), Mur., Cig., Jan., nk.
  90. tiskár, -rja, m. der Buchdrucker, Mur., Cig., Jan., nk.
  91. tiskaríca, f. die Buchdruckerin, Jan. (H.).
  92. tiskárna, f. = tiskarnica, nk.
  93. tiskárnica, f. die Druckanstalt, die Buchdruckerei, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
  94. tiskárski, adj. Drucker-, Druck-: tiskarsko delo, tiskarski troški, tiskarski pogreški, Cig. (T.), nk.
  95. tískati, -am, vb. impf. 1) (Bücher u. dgl.) drucken, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) drängen, t. se, sich drängen: ljudstvo se je k njemu tiskalo, C.
  96. tiskopìs, -písa, m. = tiskovina, die Druckschrift, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  97. tisǫ́č, num. tausend, Cig., Jan., nk.; (tisuč, Mur., Trub.); nav. indecl., Mik. (V. Gr. III. 138.); dva (dve) tisoč, tri tisoč, nk.; (tudi: tisoč, m.: prvi trije tisoči prvega zvezka, v sto tisočih izvodov, Škrab. [Cv.]; tisoč, f., več tisoči, sto tisoči goldinarjev, LjZv.); — naglaša se tudi: tı̑soč.
  98. tisǫ́ča, f. das Tausend, M., nk.; — prim. stsl. tysąšta.
  99. tisočák, m. die Tausendguldennote, nk.
  100. tisočę̑r, num. tausenderlei, Cig., Jan., nk.

   89.287 89.387 89.487 89.587 89.687 89.787 89.887 89.987 90.087 90.187  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA