Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (89.787-89.886)
-
tı̑blati, -am, vb. impf. bügeln, Mur., vzhŠt.- C.
-
tı̑blọ, n. das Bügeleisen, bes. das Schneiderbügeleisen, Mur., vzhŠt.- C.; -— prim. tegla.
-
tíčati, -ím, vb. impf. stecken; klin trdo tiči v steni; ključ tiči v vratih; tvoje strele v meni tiče, Dalm.; doma, v krčmi t.; pri (v) knjigah t., bei den Büchern sitzen; v dolgovih t., in Schulden stecken; v revah in nadlogah t.; v tem grmu tiči zajec = da liegt der Hund begraben.
-
tičı̑n, m. einer, der es bei keiner Arbeit weiter bringt, Polj.; der Säumige, Z.
-
tīfon, m. neki vihar: der Typhon.
-
tīgər, -gra, m. 1) der Tiger (felis tigris); — 2) goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
tīgra, f. 1) das Tigerweibchen; — 2) goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
tīgrast, adj. tigerartig, Cig.; — tigerfarbig, Cig., Jan.
-
tīgrica, f. das Tigerweibchen, Cig., Jan.
-
tīgrski, adj. Tiger-, Cig.
-
tı̑h, tíha, adj. still; tiha noč; tiho govoriti; tiho bodi! schweig! — t. človek, ein stiller, eingezogener Mensch; tiha nedelja, der fünfte Sonntag in der Fasten; na tihem, im stillen; na tihem priti; s tiha, im stillen, Prip.- Mik.; = s tihega, BlKr.- Mik.
-
tı̑həc, -hca, m. = zlobnjak, die Fraisen, C., Z.
-
tı̑hnica, f., Jan., Slom., pogl. soglasnik.
-
tı̑hnik, m., Jan., C., pogl. soglasnik.
-
tihǫ̑ča, f. die Stille, Z., Mik.
-
tihohòd, -hǫ́da, m. das Faulthier, Cig., M., Nov.- C.
-
tı̑homa, adv. stille, im stillen, Cig., M., C.
-
tihotȃpəc, -pca, m. 1) der Schleicher, V.-Cig.; — 2) der Schleichhändler, der Schmuggler, Cig., Jan., nk.; — 3) = tat 3), Jan. (H.).
-
tihotápiti, -tȃpim, vb. impf. 1) schleichen, Jan. (H.); — 2) schmuggeln, Jan. (H.).
-
tihotȃpka, f. 1) die Schleicherin, Cig.; — 2) die Schleichhändlerin, die Schmugglerin, Jan., nk.
-
tihotȃpski, adj. Schleich-: tihotapska kupčija, der Schleichhandel, Cig., Jan.
-
tíja, adv. = tja, vzhŠt., ogr.- Mik.
-
tíjam, adv. = tja, dorthin, vzhŠt.- C., Prip.- Mik.
-
tíjan, adv. = tijam, tja, C., Mik., SlGor.
-
tı̑k, m. 1) die Berührung, der Contact, Cig. (T.); — 2) = tip, der Tastsinn, Mur., C.; — 3) der Pfahl Jarn.- Cig.; der Weingartenpfahl, Mur., Mik.
-
tı̑k, I. adv. knapp; tik pod gorami, LjZv.; — II. praep. c. gen. knapp an; tik pota stoji stara jablan; tik mene je šel.
-
tikáča, f. der Stecken, die Stange, C.
-
1. tíkati, -kam, -čem, vb. impf. dutzen.
-
2. tíkati, tı̑kam, -čem, vb. impf. 1) betreffen, anlangen, angehen: t. koga, kaj, Notr.; to je njega samega tikalo, Krelj; kar pak našo telesno potrebo ino blago na tem svetu tiče, Trub.; kar sv. zakon tiče, Dalm.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — 2) t. se, berühren, an etwas stoßen; dežela se dežele tika; — sich beziehen, betreffen: t. se koga, česa; to se mene tiče; kar se mene tiče; tiče se poštenja, Cig.
-
tikma, adv., Cig., pogl. tekma.
-
tı̑koma, I. adv. t. pri čem, knapp an etwas, Cig.; t. zaprt, luftdicht geschlossen, Vrtov. (Km. k.); — knapp, mit genauer Noth, V.-Cig.; — II. praep. c. gen. tikoma česa, knapp an etwas, Cig., C.; t. groba, Zv.
-
1. tı̑ł, tı̑la, m. 1) der Nacken, das Genick, Jarn., Jan., C.; (tilj, Habd.- Mik.); — 2) der Hintertheil, Cig.; = zadnja stran sekire, Vrt.; = nožev hrbet, V.-Cig.
-
tı̑lčati, -am, vb. impf. = trkati s pirhom ob pirh, za igro, Cig., Polj.
-
tı̑łəc, -łca, m. 1) das Genick, der Nacken, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.), Gor.; — 2) der Messerrücken, C.
-
tı̑łək, -łka, m. das Genick, C.; za tilek ga je udaril, Lašče- Levst. (Rok.).
-
tı̑łən, -łna, adj. Nacken-, Cig.
-
tı̑łnik, m. der Nacken, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
-
tīmos, m. der Thymian, C.; (tudi: timus, Fr.- C.).
-
tìn, tína, m. 1) die Schalwand, die Scheidewand, Cig., Jan.; — die Verplankung im Stalle, Ravn.- Cig.; die Bretterwand am Giebel eines Hauses, C., Z.; — 2) der Erker, Cig., M.; der Altan, Z., Burg. (Rok.); prijazne hiše s tini, Zv.
-
tı̑nj, m. 1) Plankenreihe, Guts.; — 2) die Planke, Habd.- Mik., DZ.
-
tínjati, -am, vb. impf. im Verlöschen begriffen sein, glimmen, vzhŠt.
-
tı̑njəc, -njca, m. der Glimmer, Cig. (T.), C.
-
tinktūra, f. izvleček, razmok, die Tinctur.
-
tintína, f. die Maultrommel, Rez.- C.
-
tintínati, -ı̑nam, vb. impf. auf der Maultrommel spielen, Rez.- C.
-
tı̑ntnica, f. die Tintenflasche, Cig.; — = tintnik, das Tintenfass, Jan., Žnid.
-
tı̑ntnik, m. das Tintenfass, Cig., Jan., Slom.- C., nk.
-
1. tı̑p, m. der Tastsinn, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.), Žnid.
-
tipáč, m. der Betaster, Cig.
-
tipáłən, -łna, adj. Tast-, Jan. (H.).
-
tipȃłnica, f. der Fühlfaden, das Fühlhorn, der Fühler, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
-
tipálọ, n. das Tastorgan, Jan., Cig. (T.); — = tipalnica, der Fühlfaden, Cig. (T.).
-
típati, tı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) tasten, befühlen; — 2) t. piskre, irdene Töpfe mit freier Hand verfertigen, Rib.
-
1. típən, -pna, adj. 1) česar je kaj obtipati: tipna ženska, ein corpulentes Weib, Svet. (Rok.); — 2) Tast-, Gefühls-, Jan. (H.).
-
2. tīpən, -pna, adj. typisch, Jan. (H.).
-
tīpičən, -čna, adj. typisch, Cig. (T.), nk.
-
tı̑pka, f. die Taste, Cig., nk.
-
tı̑pkati, -am, vb. impf. tasten, Cig.
-
típniti, tı̑pnem, vb. pf. leicht betasten, betupfen, Cig.
-
tipografı̑ja, f. tiskarstvo, die Typographie.
-
1. tı̑r, tı̑ra, tirȗ, m. die Spur, Mik.; ni sledu ne tiru po kaki reči, es ist spurlos verschwunden, M., Vrtov. (Vin.); konjski t., die Fährte eines Pferdes, Cig.; živinski t., der Viehweg, V.-Cig.; — die Radspur, das Geleise; kolo po tiru teče; v tir spraviti kako reč, eine Sache in den rechten Gang, ins Geleise bringen, nk.; — der Fußpfad, Cig., Jan., C.; — die Schneebahn; tir delati po snegu s plugom; — skrli položene ob hišah, das Trottoir, Ip.- Erj. (Torb.).
-
2. tı̑r, m. der Trieb, C., Zora; der Instinct, C.
-
3. tìr, tíra, m. der Raum im Thurm, wo die Glocken hangen, Rib.- Mik. (Et.); Drobna ptica v tir zleti, Npes.-K.
-
4. tı̑r, m. der Zank, der Streit, Jan., Gor.; — prim. it. tira, isto.
-
tı̑r, -ı̑, f. ein getretener Pfad im Schnee, die Schneebahn, vzhŠt.
-
tiráča, f. = terača 1), Cig., Jan.
-
tirāda, f. dolga, nališpana perioda v govoru, die Tirade.
-
tı̑ralica, f. der Steckbrief, nk.; — po hs.
-
tiranı̑ja, f. = tiranstvo: ljubezni t., Preš.
-
tı̑rati, -am, vb. impf. 1) einhertreiben; ovce t., da teko, BlKr.; konje t., jvzhŠt.; tatove tirajo v mesto; hudodelnika pred sodnika t., — pravde t., Processe führen, C.; — 2) t. se = goniti se, brunften, läufig sein: ovce se tirajo, BlKr.
-
tírati se, -am se, vb. impf. zanken, Gor.; — prim. 4. tir.
-
tı̑rina, f. coll. die Heublumenbrösel, ("tirna") Z., C., jvzhŠt.; tudi pl. tirine, jvzhŠt.
-
tíriti, -im, vb. impf. = tir delati po snegu, eine Schneebahn machen, Mur., Zora, vzhŠt.
-
tı̑rjati, -am, vb. impf. = terjati.
-
tı̑rje, n. 1) Heuicht, Jan. (H.); — 2) ostanki osnove, na katere tkalec druge niti privezuje, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — (tirji, m. pl. das Kettenende des Gewebes, Plužna pri Bolcu- Erj. [Torb.]).
-
tı̑rman, m. = mejnik, der Grenzstein, Notr.; (tirmen, Mik., Kras); — prim. it. termine, Grenzstein, Mik. (Et.).
-
tı̑rnik, m. = kruh od mešanega žita, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
-
tı̑rnjak, m. Brot aus Speltweizenmehl, Štrek.
-
tı̑s, m. die Eibe (taxus), Mur., Cig., Jan., C., Rib.- Mik.
-
tísina, f. das Eibenholz, M., Z.
-
tı̑sje, n. coll. die Eibenbäume, der Eibenwald, Jan.
-
tı̑sk, m. 1) der Druck: vodni t., Cig.; — 2) der Druck (von Büchern u. dgl.), Mur., Cig., Jan., nk.
-
tíska, f. 1) die Druckwunde, Z., KrGora; — 2) = stiska, das Gedränge, Z.
-
tiskáłən, -łna, adj. Druck-, nk.
-
tískalica, f. das Gedränge, Cig.
-
tiskȃłnica, f. die Druckerpresse, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — t. za tkanino, die Zeugdruckmaschine, DZ.
-
tiskálọ, n. das Druckwerk, Cig., Jan., Cig. (T.); das Presszeug, Cig., Jan.; die Presse, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = tiskalnica, die Druckerpresse, Cig.
-
tískanica, f. 1) die Druckschrift, Cig. (T.); — 2) die Blankette, DZ.
-
tískanje, n. das Drucken (von Büchern u. dgl.), Mur., Cig., Jan., nk.
-
tiskár, -rja, m. der Buchdrucker, Mur., Cig., Jan., nk.
-
tiskaríca, f. die Buchdruckerin, Jan. (H.).
-
tiskárna, f. = tiskarnica, nk.
-
tiskárnica, f. die Druckanstalt, die Buchdruckerei, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
-
tiskárski, adj. Drucker-, Druck-: tiskarsko delo, tiskarski troški, tiskarski pogreški, Cig. (T.), nk.
-
tískati, -am, vb. impf. 1) (Bücher u. dgl.) drucken, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) drängen, t. se, sich drängen: ljudstvo se je k njemu tiskalo, C.
-
tiskopìs, -písa, m. = tiskovina, die Druckschrift, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
-
tisǫ́č, num. tausend, Cig., Jan., nk.; (tisuč, Mur., Trub.); nav. indecl., Mik. (V. Gr. III. 138.); dva (dve) tisoč, tri tisoč, nk.; (tudi: tisoč, m.: prvi trije tisoči prvega zvezka, v sto tisočih izvodov, Škrab. [Cv.]; tisoč, f., več tisoči, sto tisoči goldinarjev, LjZv.); — naglaša se tudi: tı̑soč.
-
tisǫ́ča, f. das Tausend, M., nk.; — prim. stsl. tysąšta.
-
tisočák, m. die Tausendguldennote, nk.
-
tisočę̑r, num. tausenderlei, Cig., Jan., nk.
89.287 89.387 89.487 89.587 89.687 89.787 89.887 89.987 90.087 90.187
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani