Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (89.687-89.786)

  1. tẹsníca, f. = tesna pot med ograjama, Jap.- C.
  2. tẹsnína, f. die Enge, die Verengung, Jan., C.; die Wegenge, Cig.; reška t., die Stromenge, Cig. (T.), DZ., Jes.; morska t., die Meerenge, C., Jes.
  3. tẹsníti, -ním, vb. impf. verengen; cestišče se tesni, die Fahrbahn wird verengt, Levst. (Cest.); — ( pren.) beengen, beklemmen; — t. se, sich ängstigen, C.
  4. tẹsnóba, f. 1) die Enge; — ein enger Raum, C.; — 2) die Beengung, die Beklemmung, die Beängstigung; srčna tesnoba, die Herzbeklemmung; — die Bedrängnis.
  5. tẹsnóbən, -bna, adj. 1) eng; — 2) beklommen, ängstlich, Cig., Jan.
  6. tẹsnóbica, f. dem. tesnoba; die Enge, vzhŠt.- C.
  7. tẹsnobíti, -ím, vb. impf. verengen, Mur., Cig., Jan.; — bedrängen, beängstigen, Mur., Cig.
  8. tẹsnǫ̑ča, f. die Enge, Jan.; — die Beengung, Jan.; — das Gedränge, Jan.; — die Angst, C.
  9. tẹsnopìs, -písa, m. die Stenographie, Jan., Cig. (T.), nk.
  10. tẹsnopı̑səc, -sca, m. der Stenograph, Jan., nk.
  11. tẹsnopísən, -sna, adj. stenographisch, Jan., nk.
  12. tẹsnopı̑sje, n. die Stenographie, Jan., nk.
  13. tẹsnopŕsən, -sna, adj. engbrüstig, Cig.
  14. tẹsnosŕčən, -čna, adj. engherzig, Mur., Cig., nk.
  15. tẹsnosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Mur., nk.
  16. tẹsnóta, f. die Enge; — die Knappheit; — die Beklemmung, die Angst; — die Bedrängnis, C.
  17. tẹsnoùst, -ústa, adj. tesnouste kače, die Engmäuler, Erj. (Z.).
  18. tẹstę̑n, adj. von Teig.
  19. tẹstę̑nast, adj. teigicht, V.-Cig.
  20. tẹsteníca, f. eine Mehlspeise (Pastete, Nudel u. dgl.), C.
  21. tẹstenı̑čar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Jan. (H.).
  22. tẹstenína, f. kar je iz testa; das Teigwerk, Guts., V.-Cig., Mur.
  23. tẹstnàt, -áta, adj. teigig, Cig., Jan.; — teigartig: ilovico narediti testnato, Danj. (Posv. p.).
  24. tesulārən, -rna, adj. kockoven, tessular, tessularisch, Cig. (T.).
  25. tə̀šč, təščà, adj. 1) leer, C.; tešča ajda je tista, ki nima polnega zrnja, Plužna- Erj. (Torb.); tešča pšenica, Svet. (Rok.); t. biti česa, frei, rein von etwas sein, C.; — 2) leer im Magen, nüchtern (kdor ni še nič jedel in pil kateri dan); danes sem še tešč; — na təščè, auf nüchternen Magen; na tešče vino piti; — tešče sline pljuvati, Npes.- Jan. (Slovn.).
  26. təščə̀n, -ščnà, adj. nüchtern, C.; — = na tešče uživan: teščno pitje, Fr.- C.
  27. tẹščı̑łnica, f. die Weinpresse, Levst. (Pril.), Nov.
  28. tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
  29. tẹščnják, m. das Gedränge (tešnjak), Dol.- Mik.
  30. təščnọ̑st, f. die Nüchternheit, Mur., Cig., Jan.
  31. tẹšíłen, -łna, adj. tröstend, trostreich, nk.
  32. tẹšílọ, n. das Besänftigungsmittel, Jan.; der Trost, nk.; Kdor je nesrečen, upa vsak tešila, Str.
  33. tẹšı̑telj, m. der Tröster, Jan., nk.
  34. tẹšı̑teljica, f. die Trösterin, nk.
  35. tẹ́šiti, tẹ̑šim, vb. impf. beschwichtigen, stillen, Cig., Jan.; Marija je Jožefa tešila, Npes.- Pjk. (Črt.); otroka t., Dol.; — trösten, Jan., nk.
  36. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  37. tȇtčək, -čəka, m. der Vetter, vzhŠt.- C.
  38. tetčı̑čna, f. = mojega tetca hči, Valj. (Rad).
  39. tȇtəc, -tca, m. = moje tete mož, Z., BlKr.
  40. tę́ti, -tnèm, vb. impf. hacken, Levst. (Slovn.); beißen, Jarn.; — nav. le s predponami.
  41. tétič, m. = moje tete sin, Meg., C., Z., BlKr.; = mojega tetca sin, BlKr.; — tudi: tetìč, -íča.
  42. tetı̑čna, f. = tetina hči, Meg., C.
  43. tetı̑čnik, m. das Geschwisterkind, Mur.
  44. tétina, f. = moje tete hči, Bolc- Erj. (Torb.), BlKr.; — = mojega tetca hči, BlKr.
  45. tȇtkati, -am, vb. impf. Tante nennen: tetkal jo je, Cig.
  46. tetraēdər, -dra, m. četverec, das Tetraeder.
  47. tetraēdrski, adj. tetraedrisch, Cig. (T.).
  48. tetragōn, m. četveroogelnik, das Tetragon.
  49. tetrāmetər, -tra, m. četveromer, der Tetrameter.
  50. tetrapodı̑ja, f. četverostopje, die Tetrapodie.
  51. 1. tę́za, f. 1) die Folter, die Tortur, Cig., Jan.; — 2) die Folterbank: na tezo razpeti, ZgD.; na tezo dejati, Cig., Jan.; — das Reck, DZ.; — 3) die Anfechtung, die Lust, Mur., Mik.
  52. 2. tēza, f. spust, die Thesis (metr.), stavek, die These ( phil.), Cig. (T.).
  53. 3. tę̑za, f. der Vogelherd, Cig., C., Štrek.; — iz it. tesa.
  54. tezȃj, m. der Zug ( z. B. mit der Feder), C., Z.
  55. tezȃłnica, f. die Folterbank, Cig., Jan., C., Burg. (Rok.); na tezalnico dejati koga, nk.
  56. tezȃłnik, m. der Radehaken der Schmiede, Cig.; — natezalnik.
  57. tezálọ, n. ein Werkzeug zum Strecken, die Strecke, Jan.
  58. tę́zati, -zam, -žem, vb. impf. ziehen, recken, Mur., Jan.; bei den Haaren ziehen, Mur., vzhŠt.; teže me (pri česanju), V.-Cig.; lasi in brado t., Dalm.; Gospoda Boga bijejo, težejo, Trub.; težeta in bijeta se, sie raufen und schlagen sich, Krelj; malo jih je v takem zakonu, v katerem bi se ne kregali, ne tezali ino ne bili, Dalm.; — foltern, Jan., M., Burg. (Rok.); — besede t., im Reden die Worte ziehen, V.-Cig.; — anfechten, Mur., Mik.
  59. tę́ža, f. die Schwere, das Gewicht; pod težo bremena omagati; to ti nikakršna teža! — eine große Masse: prijatelj več velja, kakor teža zlata in srebra, Slom.
  60. težáča, f. = težakinja, kajk.- Valj. (Rad).
  61. težákinja, f. die Taglöhnerin, Jan.; tudi: težakínja, jvzhŠt.
  62. težálọ, n. dasjenige, womit man etwas beschwert, das Gewicht: zelje mora imeti težalo, vzhŠt.- C.; t. pri uri, vzhŠt.
  63. težáščina, f. die Taglöhnerarbeit, das Tagwerk: ročna, vozna t., die Hand-, Zugarbeit, Levst. (Cest.).
  64. tę́žati, tę̑žam, vb. impf. t. koga, auf jemandem lasten, Cig.; butare jo bodo tako težale, da bode pešala, Škrinj.
  65. težčáti se, -ȃ se, vb. impf. težča se mi, es beliebt mir nicht, Dol.- Mik.
  66. težčíca, f. = težava, die Schwere (des Kopfes), die Eingenommenheit, Valj. (Rad).
  67. tę̑žəc, -žca, m. der Schwerspat, der Baryt, Bleiw.- Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  68. téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — ( pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
  69. tę́žən, -žna, adj. 1) Gewichts-: tę̑žna stopnja, DZ.; — 2) schwer, Mur., Sen. (Fiz.), Dol.; — schwierig, Kremp.- C.
  70. težénje, n. 1) das Beschweren; vestno t., die Gewissensbisse, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Bestreben, die Bestrebung, Cig. (T.), C.
  71. težílọ, n. die Beschwerung, Cig.; — das Gewicht, Jan.; z. B. das Uhrgewicht, M.
  72. težína, f. 1) die Schwere, Guts.- Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — das Schrot (der Münzen), Cig. (T.); — 2) der Ballast, Cig., Jan., DZ.; — 3) die Schwierigkeit, ogr.- C.
  73. težíšče, n. der Schwerpunkt, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  74. težíščən, -ščna, adj. Schwerpunkt-: težı̑ščna ravnina ali ploskev, die Schwerebene, Cig. (T.).
  75. težı̑ščnica, f. die Schwerlinie, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  76. težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; ( hs.).
  77. tę̑žje, n. das Gewicht, Jan.; — der Ballast, Jan.
  78. tę̑žka, f. neki del ključanice, ogr.- Valj. (Rad).
  79. tę̑žkati, -am, vb. impf. mit der Hand das Gewicht prüfen, wägen, Jan., M., Dol.; — t. grehe, die Sünden abwägen, LjZv.
  80. težkóba, f. die Bedrängnis, Jan.; — die Mühsamkeit, Cig.
  81. težkǫ̑ča, f. die Schwere, Mur.; — die Schwierigkeit, die Beschwerde, Dict., Mur., C., Mik., Dalm., nk.
  82. težkǫ̑čən, -čna, adj. schwierig, beschwerlich, Mur.
  83. težkohǫ́dən, -dna, adj. schwerfüßig, Jan.
  84. težkojẹ̑dnica, f. neka hruška, C., Št.- Valj. (Rad).
  85. tę̑žkoma, adv. schwer, Jan.
  86. težkomı̑səlje, n. die Schwermuth, Cig. (T.).
  87. težkomı̑səłn, -səłna, adj. schwermüthig, melancholisch, Jan.
  88. težkomı̑səłnost, f. die Schwermuth, die Melancholie, Cig., Jan.
  89. težkomǫ́čən, -čna, adj. schwer urinierend, Hip.- C.
  90. težkonòg, -nǫ́ga, adj. schwerfüßig, schwerfällig, Mik.
  91. težkosǫ́pən, -pna, adj. schwer athmend, Hip.- C.
  92. težkotǫ́pən, -pna, adj. strengflüssig, Jan. (H.).
  93. tę̑žnica, f. (črta) t., die Schwerlinie, Cig., Jan.
  94. težnína, f. težnine, die Ponderabilien, Cig. (T.).
  95. tę̑žnja, f. die Bestrebung, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — hs.
  96. tę́žnost, f. 1) die Schwierigkeit, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schwerkraft, die Gravitation, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.
  97. thọ̑r, -rja, m. der Iltis, Mur., Jan., Volk., Danj.- Valj. (Rad); — prim. dehor.
  98. thọ̑rnica, f. die Iltisfalle, C., Kr.- Valj. (Rad).
  99. tiāra, f. papeževa krona, die Tiara.
  100. tı̑bla, f. = tiblo, C.

   89.187 89.287 89.387 89.487 89.587 89.687 89.787 89.887 89.987 90.087  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA