Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (89.587-89.686)

  1. tépče, -eta, n. ein alberner Mensch, der Tölpel, Cig., C., jvzhŠt.
  2. tépəc, -pca, m. 1) die Keule, Cig.; der Schlägel, C.; — debelejši konec (glava) pri cepcu, Z., Bes.; — 2) (psovka) der Tölpel, dummer Kerl, der Einfaltspinsel; — 3) der Herumstreicher, der Vagabund, Krelj- M., Mik.; — 4) neka potica, Št.- Pjk. (Črt.); — 5) tẹ̑pec, neka debela sivkasta tepka, jvzhŠt.
  3. tę́pəlj, -plja, m. der Baumklotz, Z., Vas Krn- Erj. (Torb.).
  4. tepeníca, f. die Prügelei, Svet. (Rok.).
  5. tepę́nka, f. neka vinska trta, M., BlKr.- Erj. (Torb.).
  6. tépeš, -ę́ša, m. der Herumschwärmer, Mur.
  7. tepešı̑ja, f. das Vagabundieren, Mur., Danj.- Mik.
  8. tepę́šiti se, -ę̑šim se, vb. impf. herumschwärmen, Mur.
  9. tepę̑ška, f. 1) eine geflochtene Ruthe, Z.; — 2) = povesmo prediva, C.
  10. tepę̑škati, -am, vb. impf. = tepežkati, M.
  11. tepę̑šnica, f. 1) die Herumschwärmerin, Mur.; — 2) die Schlägerei, C.; Schläge: ne pusti ga brez tepešnice, Bog! Ravn.; — 3) das Fest der unschuldigen Kinder, Pjk. (Črt.); — prim. tepežnica.
  12. tepę̑šnik, m. der Herumschwärmer, Mur.
  13. təpətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = teptati, stampfen, C., Krelj.
  14. tepèž, -ę́ža, m. 1) das Prügeln, Schläge: tepeža vredna pregreha, Dict.; sivec je bil tepeža vajen, Jurč.; božji tepeži, die von Gott gesandte Züchtigung, C.; — 2) die Prügelei, die Schlägerei; hud t. je bil po noči; — 3) das Herumschwärmen: na t. iti, C.; — 4) der Herumstreicher, der Vagabund, Dict.- Mik.; der Gassenbube, Jan.; — tudi: tȇpež, Valj. (Rad), Št.
  15. tepę́žən, -žna, adj. Prügel-: tepę̑žni prstan, der Raufring, LjZv.; — tepežni dan, das Fest der unschuldigen Kinder.
  16. tepę́žiti se, -ę̑žim se, vb. impf. 1) sich prügeln, sich balgen, raufen, Mur.; — 2) herumstreichen, vagabundieren, herumirren, V.-Cig., Jan., C.; po divjih hostah se brez pastirja tepeži jagnje, Ravn.
  17. tepę̑žka, f. 1) šiba, s katero otepavajo na tepežni dan: tepežka je iz 4 bekovih vej spletena, BlKr.- Navr. (Let.); — 2) = tepežni dan, Št.; tudi pl. tepežke: na tepežke = na tepežni dan, BlKr.- Navr. (Let.); — 3) ržena t., neka bolezen, gomezenje po telesu, ki se dobi od kruha iz moke, ki je z rženim rožičjem pomešana, SlGosp.
  18. tepę̑žkanje, n. das Schlagen, die Schlägerei, LjZv.; das Schlagen mit der Kindelruthe am Feste der unschuldigen Kinder.
  19. tepę̑žkar, -rja, m. otrok, ki hodi tepežkat; tepežkarji dobivajo kak majhen dar, Pjk. (Črt.).
  20. tepę̑žkarica, f. dekle, ki hodi tepežkat, ZgD.
  21. tepę̑žkati, -am, vb. impf. = tepsti; — mit der Kindelruthe schlagen: na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci s šibami (tepežnicami) po hišah in ž njimi tepoč prosijo darov; — (= prosjačiti, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [Let.]).
  22. tepę̑žnica, f. 1) eine Geißel, Dict., Jap. (Sv. p.); die Kleidergeißel, Cig.; die Kindelruthe; — 2) = tepežni dan, C., Ljub., Št.- Navr. (Let.); — 3) die Rauferei, Slom.; — 4) die Herumschwärmerin, Jan. (H.).
  23. tepę̑žnik, m. 1) der Raufbold, Cig., Jan.; — 2) der Herumschwärmer, Cig.
  24. tepę̑žnja, f. die Schlägerei, die Rauferei, Cig., Jan.
  25. tepę́žnost, f. die Raufsucht, Cig.
  26. tepíca, f. die Herumstreicherin, Prip.- Mik.; ein nichtsnutziges oder dummes Frauenzimmer, Svet. (Rok.), jvzhŠt.
  27. tépih, m. = tepec, der Narr, der Tölpel, Fr.- C.
  28. tepı̑n, m. der Raufbold, Cig.
  29. tepíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. vagabundieren, V.-Cig.
  30. tepíšče, n. die Prügelstätte, C., SlN.
  31. tę̑pka, f. 1) die Mostbirne; — 2) neka trta, M., BlKr.- Erj. (Torb.).
  32. tę̑pkati, -am, vb. impf. leicht schlagen, Polj.
  33. 1. tepljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schlagen, tätscheln, C.; lovec miluje, gladi, teplja kragulja, Rog.- Valj. (Rad).
  34. 2. təpljáti, -ȃm, vb. impf. stampfen, C.
  35. tépnja, f. eine schwatzhafte Person, Mik.; tudi: tę̑pnja, Valj. (Rad).
  36. tepsı̑ja, f. = pekev, eine Art Brat- o. Backpfanne, ogr.- C.; — tudi hs., iz tur.
  37. tépsti, tépem, vb. impf. 1) schlagen, prügeln; s šibo, z roko koga t.; — strafen: nesreča, nadloga ga tepe; Bog ljudi tepe; — jajca t. (= raztepati, abrühren), Cig.; — t. se, raufen; kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira, SlN.; — valovi se tepo, Preš.; — 2) t. se, herumstreichen, vagabundieren, Cig., SlGor.- C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
  38. təptáłən, -łna, adj. təptȃłna hoja, das Stampfgehen, Telov.
  39. təptáti, -ȃm, vb. impf. stampfen; — mit Füßen treten; t. zemljo; niedertreten; t. travo; ( pren.) deželo t., das Land verwüsten, Dalm.
  40. tepȗn, m. der Raufbold, der Balger, Cig.
  41. tèr, conj. und; sem ter tja; sede ter začne piti; vse imenje ter blago, Hab und Gut, Meg.; = pa: eno spravišče ljudi, ter si bodite judje ali ajdje, Krelj; ter da bi se vsi hudiči imeli razdreti (und sollten —), Krelj; (tako tudi pri Trub.).
  42. 1. teráč, m. der Flachsbrecher, Cig., Jan.
  43. 2. teráč, m. = blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomešano plavje, ki ostaja po povodnji, in je vozijo na njive (od it.: terraccia, die Erde [ zaničlj.]), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  44. teráča, f. 1) das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Flachsbreche, Mur.
  45. teračíca, f. die Flachsbrecherin, Cig., BlKr.
  46. terȃłnica, f. die Folterbank, ZgD.
  47. terȃn, m. neka vinska trta in vino iz nje, Prim.; — it. terrano.
  48. terati, -am, vb. impf. 1) = tarati 1), foltern, V.-Cig.; — 2) t. se = goniti se (o ovcah), C.
  49. tȇrca, f. tretjica (v glasbi), trojica (v igri), die Terz.
  50. tercēt, m. trospev, das Terzett.
  51. tercijȃn, m. brat 3. reda sv. Frančiška; — der Bettbruder.
  52. tercijȃnka, f. sestra 3. reda sv. Frančiška; — die Bettschwester.
  53. tercijārən, -rna, adj. tretjegorski, tertiär ( geol.), Cig. (T.).
  54. tére, -ę́ta, m. der Tölpel, C.
  55. térəc, -rca, m. 1) = mlad vol, vzhŠt.; — 2) der Tölpel, ZgD., SlGradec- SlN.; der Narr, Guts.; — prim. kor.-nem. terz, Öchslein.
  56. terentáti, -ȃm, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
  57. teri, m. pl. das Chor in der Kirche, C.
  58. terícati, -am, vb. impf. schütteln, beuteln: posodo, vreče t., da prah odleti, C.
  59. terı̑čnik, m. 1) der Flachsbrecher, Cig.; — 2) = poseben kruh za terice, das Brechelbrot, Mur., Cig.
  60. terı̑čnjak, m. das Brechelbrot, Mur., Cig.
  61. terı̑lja, f. die Flachsbrecherin, die Brechlerin, Mur., Jan., Danj.- Mik., Št.
  62. terı̑łnica, f. 1) die Brechelstube, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; — die Brechelstätte, ogr.- C.; — 2) die Brechelmaschine, DZ.
  63. terílọ, n. das Flachsbrechen, Jan.
  64. terína, f. ein von einem brennenden Span abgefallener Splitter, vzhŠt.- C.
  65. terı̑nje, n. 1) die Brechelabfälle, die Brechelsplitter, Št.- Cig., Jan., C.; — 2) von brennenden Spänen abfallende Splitter, Mur., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) = senen drobir, vzhŠt.
  66. teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
  67. terı̑ški, adj. die Brechlerinnen betreffend, Brechel-: teriška jama, die Brechelgrube, Zv.
  68. terı̑tba, f., Danj. (Posv. p.), pogl. teritva.
  69. terjȃčnica, f. das Theriakwasser, Cig.
  70. tę̑rjati, -am, vb. impf. fordern; t. koga za kaj ( n. pr. za dolg), von jemandem die Bezahlung ( z. B. der Schuld) fordern; (napačno: t. od koga kaj, Levst. [Zb. sp.]).
  71. terminologı̑ja, f. znanstveno imenstvo, die Terminologie.
  72. termīt, m. neka mravlja: die Termite (termes), Erj. (Ž.).
  73. tę̑rnica, f. der Spreuwinkel auf der Dreschtenne, kajk.- Valj. (Rad).
  74. tȇrnja, f. ein tölpelhaftes, dummes Weib, Mur., C.
  75. tę̑rnjak, m. kruh od pirjevice (Spelt), Gorjansko na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. tirnik.
  76. tȇrnjati, -am, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
  77. terȗs, m. ein schwer verstehender Mensch, Lašče- Erj. (Torb.); der Tölpel, Blc.-C.; napihnjen t., Levst. (Zb. sp.).
  78. tesáč, m. der Zimmermann, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Notr.
  79. tesák, m. nekak meč, ogr.- C.; ( "Dusack", V.-Cig., "Duseck", Hip. [Orb.]).
  80. tesalíca, f. = široka tesarska sekira, s katero se "obtesavajo" hlodi, Ip.- Erj. (Torb.).
  81. tesalíšče, n. die Zimmerstätte, der Zimmerhof, Cig., C.
  82. tesálọ, n. die Zimmeraxt, Cig., C.
  83. tesaníca, f. = treska, C.
  84. tesár, -rja, m. 1) der Zimmermann; —2) neki hrošč: der Zimmermann, der Hausbock (lamia aedilis), Erj. (Ž.).
  85. tesárče, -eta, n. dem. tesar; der Zimmerjunge, Cig.
  86. tesárčək, -čka, m. = tesarče, Cig.
  87. tesáriti, -ȃrim, vb. impf. das Zimmermannshandwerk ausüben; zimmern, C.; tesaril in mizaril je samouk razne stvari sosedom, Jurč.
  88. tesárnica, f. 1) der Zimmerplatz, Cig. (T.); — 2) = tesarska sekira, Savinska dol.
  89. tesáški, adj. = tesarski, Cig.
  90. tésati, tę́šem, vb. impf. 1) behauen, zimmern; — 2) meißeln, Mur., Cig.
  91. tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
  92. tesı̑łnik, m. = krcelj, na katerem se treske tešejo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  93. tẹ̑sk, m. 1) = tisk, der Druck: v t. dati, LjZv.; — 2) die Presse, Cig., DZ.; grozdje tlačiti s teski (prešami), Navr. (Let.); ( hs.).
  94. teskáč, m. der Baumspecht, Št.- Cig., Jan., vzhŠt.- C.
  95. tésla, f. die Zimmeraxt, Dict., Mur.; = široka tesarska sekira, s katero se obtesavajo hlodi, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Štrek.; s teslo izdelati kaj, Škrinj.; — das Hohlbeil, Dol., Notr.- Cig., Jan.; orodje v dolbenje lesenih posod, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Kreuzaxt, Cig.
  96. téslast, adj. okoren, neokreten: t. človek, GBrda.
  97. tesláti, -ȃm, vb. impf. = s teslo delati, Mur.
  98. téslica, f. dem. tesla; — die Kreuzhacke, Savinska dol.
  99. téslọ, n. 1) = tesla, die Zimmeraxt, Cig., vzhŠt.; enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — das Hohlbeil, Cig., Kras; — der Hohlmeißel zur Verfertigung irdener Schüsseln, Mur.; — die Kreuzaxt, Cig.; — 2) der Hackstock, Guts.- Mur.; = štor, C.; — 3) psovka neokretnemu, nerodnemu človeku, der Lümmel: ti si pravo teslo, BlKr., Št.
  100. tésnəc, -snəca, (-sənca), m. 1) der Engweg, der Engpass, Cig., Jan.; ( hs.); — 2) ein enges Flussbett, C.

   89.087 89.187 89.287 89.387 89.487 89.587 89.687 89.787 89.887 89.987  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA