Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (89.587-89.686)
-
tépče, -eta, n. ein alberner Mensch, der Tölpel, Cig., C., jvzhŠt.
-
tépəc, -pca, m. 1) die Keule, Cig.; der Schlägel, C.; — debelejši konec (glava) pri cepcu, Z., Bes.; — 2) (psovka) der Tölpel, dummer Kerl, der Einfaltspinsel; — 3) der Herumstreicher, der Vagabund, Krelj- M., Mik.; — 4) neka potica, Št.- Pjk. (Črt.); — 5) tẹ̑pec, neka debela sivkasta tepka, jvzhŠt.
-
tę́pəlj, -plja, m. der Baumklotz, Z., Vas Krn- Erj. (Torb.).
-
tepeníca, f. die Prügelei, Svet. (Rok.).
-
tepę́nka, f. neka vinska trta, M., BlKr.- Erj. (Torb.).
-
tépeš, -ę́ša, m. der Herumschwärmer, Mur.
-
tepešı̑ja, f. das Vagabundieren, Mur., Danj.- Mik.
-
tepę́šiti se, -ę̑šim se, vb. impf. herumschwärmen, Mur.
-
tepę̑ška, f. 1) eine geflochtene Ruthe, Z.; — 2) = povesmo prediva, C.
-
tepę̑škati, -am, vb. impf. = tepežkati, M.
-
tepę̑šnica, f. 1) die Herumschwärmerin, Mur.; — 2) die Schlägerei, C.; Schläge: ne pusti ga brez tepešnice, Bog! Ravn.; — 3) das Fest der unschuldigen Kinder, Pjk. (Črt.); — prim. tepežnica.
-
tepę̑šnik, m. der Herumschwärmer, Mur.
-
təpətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = teptati, stampfen, C., Krelj.
-
tepèž, -ę́ža, m. 1) das Prügeln, Schläge: tepeža vredna pregreha, Dict.; sivec je bil tepeža vajen, Jurč.; božji tepeži, die von Gott gesandte Züchtigung, C.; — 2) die Prügelei, die Schlägerei; hud t. je bil po noči; — 3) das Herumschwärmen: na t. iti, C.; — 4) der Herumstreicher, der Vagabund, Dict.- Mik.; der Gassenbube, Jan.; — tudi: tȇpež, Valj. (Rad), Št.
-
tepę́žən, -žna, adj. Prügel-: tepę̑žni prstan, der Raufring, LjZv.; — tepežni dan, das Fest der unschuldigen Kinder.
-
tepę́žiti se, -ę̑žim se, vb. impf. 1) sich prügeln, sich balgen, raufen, Mur.; — 2) herumstreichen, vagabundieren, herumirren, V.-Cig., Jan., C.; po divjih hostah se brez pastirja tepeži jagnje, Ravn.
-
tepę̑žka, f. 1) šiba, s katero otepavajo na tepežni dan: tepežka je iz 4 bekovih vej spletena, BlKr.- Navr. (Let.); — 2) = tepežni dan, Št.; tudi pl. tepežke: na tepežke = na tepežni dan, BlKr.- Navr. (Let.); — 3) ržena t., neka bolezen, gomezenje po telesu, ki se dobi od kruha iz moke, ki je z rženim rožičjem pomešana, SlGosp.
-
tepę̑žkanje, n. das Schlagen, die Schlägerei, LjZv.; das Schlagen mit der Kindelruthe am Feste der unschuldigen Kinder.
-
tepę̑žkar, -rja, m. otrok, ki hodi tepežkat; tepežkarji dobivajo kak majhen dar, Pjk. (Črt.).
-
tepę̑žkarica, f. dekle, ki hodi tepežkat, ZgD.
-
tepę̑žkati, -am, vb. impf. = tepsti; — mit der Kindelruthe schlagen: na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci s šibami (tepežnicami) po hišah in ž njimi tepoč prosijo darov; — (= prosjačiti, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [Let.]).
-
tepę̑žnica, f. 1) eine Geißel, Dict., Jap. (Sv. p.); die Kleidergeißel, Cig.; die Kindelruthe; — 2) = tepežni dan, C., Ljub., Št.- Navr. (Let.); — 3) die Rauferei, Slom.; — 4) die Herumschwärmerin, Jan. (H.).
-
tepę̑žnik, m. 1) der Raufbold, Cig., Jan.; — 2) der Herumschwärmer, Cig.
-
tepę̑žnja, f. die Schlägerei, die Rauferei, Cig., Jan.
-
tepę́žnost, f. die Raufsucht, Cig.
-
tepíca, f. die Herumstreicherin, Prip.- Mik.; ein nichtsnutziges oder dummes Frauenzimmer, Svet. (Rok.), jvzhŠt.
-
tépih, m. = tepec, der Narr, der Tölpel, Fr.- C.
-
tepı̑n, m. der Raufbold, Cig.
-
tepíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. vagabundieren, V.-Cig.
-
tepíšče, n. die Prügelstätte, C., SlN.
-
tę̑pka, f. 1) die Mostbirne; — 2) neka trta, M., BlKr.- Erj. (Torb.).
-
tę̑pkati, -am, vb. impf. leicht schlagen, Polj.
-
1. tepljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schlagen, tätscheln, C.; lovec miluje, gladi, teplja kragulja, Rog.- Valj. (Rad).
-
2. təpljáti, -ȃm, vb. impf. stampfen, C.
-
tépnja, f. eine schwatzhafte Person, Mik.; tudi: tę̑pnja, Valj. (Rad).
-
tepsı̑ja, f. = pekev, eine Art Brat- o. Backpfanne, ogr.- C.; — tudi hs., iz tur.
-
tépsti, tépem, vb. impf. 1) schlagen, prügeln; s šibo, z roko koga t.; — strafen: nesreča, nadloga ga tepe; Bog ljudi tepe; — jajca t. (= raztepati, abrühren), Cig.; — t. se, raufen; kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira, SlN.; — valovi se tepo, Preš.; — 2) t. se, herumstreichen, vagabundieren, Cig., SlGor.- C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
-
təptáłən, -łna, adj. təptȃłna hoja, das Stampfgehen, Telov.
-
təptáti, -ȃm, vb. impf. stampfen; — mit Füßen treten; t. zemljo; niedertreten; t. travo; ( pren.) deželo t., das Land verwüsten, Dalm.
-
tepȗn, m. der Raufbold, der Balger, Cig.
-
tèr, conj. und; sem ter tja; sede ter začne piti; vse imenje ter blago, Hab und Gut, Meg.; = pa: eno spravišče ljudi, ter si bodite judje ali ajdje, Krelj; ter da bi se vsi hudiči imeli razdreti (und sollten —), Krelj; (tako tudi pri Trub.).
-
1. teráč, m. der Flachsbrecher, Cig., Jan.
-
2. teráč, m. = blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomešano plavje, ki ostaja po povodnji, in je vozijo na njive (od it.: terraccia, die Erde [ zaničlj.]), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
-
teráča, f. 1) das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Flachsbreche, Mur.
-
teračíca, f. die Flachsbrecherin, Cig., BlKr.
-
terȃłnica, f. die Folterbank, ZgD.
-
terȃn, m. neka vinska trta in vino iz nje, Prim.; — it. terrano.
-
terati, -am, vb. impf. 1) = tarati 1), foltern, V.-Cig.; — 2) t. se = goniti se (o ovcah), C.
-
tȇrca, f. tretjica (v glasbi), trojica (v igri), die Terz.
-
tercēt, m. trospev, das Terzett.
-
tercijȃn, m. brat 3. reda sv. Frančiška; — der Bettbruder.
-
tercijȃnka, f. sestra 3. reda sv. Frančiška; — die Bettschwester.
-
tercijārən, -rna, adj. tretjegorski, tertiär ( geol.), Cig. (T.).
-
tére, -ę́ta, m. der Tölpel, C.
-
térəc, -rca, m. 1) = mlad vol, vzhŠt.; — 2) der Tölpel, ZgD., SlGradec- SlN.; der Narr, Guts.; — prim. kor.-nem. terz, Öchslein.
-
terentáti, -ȃm, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
-
teri, m. pl. das Chor in der Kirche, C.
-
terícati, -am, vb. impf. schütteln, beuteln: posodo, vreče t., da prah odleti, C.
-
terı̑čnik, m. 1) der Flachsbrecher, Cig.; — 2) = poseben kruh za terice, das Brechelbrot, Mur., Cig.
-
terı̑čnjak, m. das Brechelbrot, Mur., Cig.
-
terı̑lja, f. die Flachsbrecherin, die Brechlerin, Mur., Jan., Danj.- Mik., Št.
-
terı̑łnica, f. 1) die Brechelstube, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; — die Brechelstätte, ogr.- C.; — 2) die Brechelmaschine, DZ.
-
terílọ, n. das Flachsbrechen, Jan.
-
terína, f. ein von einem brennenden Span abgefallener Splitter, vzhŠt.- C.
-
terı̑nje, n. 1) die Brechelabfälle, die Brechelsplitter, Št.- Cig., Jan., C.; — 2) von brennenden Spänen abfallende Splitter, Mur., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) = senen drobir, vzhŠt.
-
teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
-
terı̑ški, adj. die Brechlerinnen betreffend, Brechel-: teriška jama, die Brechelgrube, Zv.
-
terı̑tba, f., Danj. (Posv. p.), pogl. teritva.
-
terjȃčnica, f. das Theriakwasser, Cig.
-
tę̑rjati, -am, vb. impf. fordern; t. koga za kaj ( n. pr. za dolg), von jemandem die Bezahlung ( z. B. der Schuld) fordern; (napačno: t. od koga kaj, Levst. [Zb. sp.]).
-
terminologı̑ja, f. znanstveno imenstvo, die Terminologie.
-
termīt, m. neka mravlja: die Termite (termes), Erj. (Ž.).
-
tę̑rnica, f. der Spreuwinkel auf der Dreschtenne, kajk.- Valj. (Rad).
-
tȇrnja, f. ein tölpelhaftes, dummes Weib, Mur., C.
-
tę̑rnjak, m. kruh od pirjevice (Spelt), Gorjansko na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. tirnik.
-
tȇrnjati, -am, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
-
terȗs, m. ein schwer verstehender Mensch, Lašče- Erj. (Torb.); der Tölpel, Blc.-C.; napihnjen t., Levst. (Zb. sp.).
-
tesáč, m. der Zimmermann, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Notr.
-
tesák, m. nekak meč, ogr.- C.; ( "Dusack", V.-Cig., "Duseck", Hip. [Orb.]).
-
tesalíca, f. = široka tesarska sekira, s katero se "obtesavajo" hlodi, Ip.- Erj. (Torb.).
-
tesalíšče, n. die Zimmerstätte, der Zimmerhof, Cig., C.
-
tesálọ, n. die Zimmeraxt, Cig., C.
-
tesaníca, f. = treska, C.
-
tesár, -rja, m. 1) der Zimmermann; —2) neki hrošč: der Zimmermann, der Hausbock (lamia aedilis), Erj. (Ž.).
-
tesárče, -eta, n. dem. tesar; der Zimmerjunge, Cig.
-
tesárčək, -čka, m. = tesarče, Cig.
-
tesáriti, -ȃrim, vb. impf. das Zimmermannshandwerk ausüben; zimmern, C.; tesaril in mizaril je samouk razne stvari sosedom, Jurč.
-
tesárnica, f. 1) der Zimmerplatz, Cig. (T.); — 2) = tesarska sekira, Savinska dol.
-
tesáški, adj. = tesarski, Cig.
-
tésati, tę́šem, vb. impf. 1) behauen, zimmern; — 2) meißeln, Mur., Cig.
-
tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
-
tesı̑łnik, m. = krcelj, na katerem se treske tešejo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
-
tẹ̑sk, m. 1) = tisk, der Druck: v t. dati, LjZv.; — 2) die Presse, Cig., DZ.; grozdje tlačiti s teski (prešami), Navr. (Let.); ( hs.).
-
teskáč, m. der Baumspecht, Št.- Cig., Jan., vzhŠt.- C.
-
tésla, f. die Zimmeraxt, Dict., Mur.; = široka tesarska sekira, s katero se obtesavajo hlodi, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Štrek.; s teslo izdelati kaj, Škrinj.; — das Hohlbeil, Dol., Notr.- Cig., Jan.; orodje v dolbenje lesenih posod, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Kreuzaxt, Cig.
-
téslast, adj. okoren, neokreten: t. človek, GBrda.
-
tesláti, -ȃm, vb. impf. = s teslo delati, Mur.
-
téslica, f. dem. tesla; — die Kreuzhacke, Savinska dol.
-
téslọ, n. 1) = tesla, die Zimmeraxt, Cig., vzhŠt.; enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — das Hohlbeil, Cig., Kras; — der Hohlmeißel zur Verfertigung irdener Schüsseln, Mur.; — die Kreuzaxt, Cig.; — 2) der Hackstock, Guts.- Mur.; = štor, C.; — 3) psovka neokretnemu, nerodnemu človeku, der Lümmel: ti si pravo teslo, BlKr., Št.
-
tésnəc, -snəca, (-sənca), m. 1) der Engweg, der Engpass, Cig., Jan.; ( hs.); — 2) ein enges Flussbett, C.
89.087 89.187 89.287 89.387 89.487 89.587 89.687 89.787 89.887 89.987
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani