Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (89.487-89.586)

  1. tẹlọ̑, -ę̑sa, n. der (lebendige) Leib, der Körper; človeško, živalsko telo; človek je iz duše in telesa; lepo telo; — sv. Rešno (Rešnje) Telo, das Allerheiligste; — der Körper ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — tȇlọ, gen. tẹ̑la, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  2. télog, m. = talog, V.-Cig.; t. zavleči ali s telogom zavleči živini, die Nieswurz einem Vieh durchziehen, V.-Cig.
  3. tẹloglèd, -glę́da, m. das Stereoskop, Žnid.
  4. tẹlopìs, -písa, m. die Stereographie, Jan., Cig. (T.).
  5. tẹlopı̑sje, n. = telopis, Jan.
  6. təmà, f. 1) die Finsternis, das Dunkel; — tema je, es ist finster; tema se dela, es wird finster; tema se mi dela pred očmi, es wird mir dunkel vor den Augen; tema je kakor v mehu, kakor v rogu, es ist stockfinster; — 2) eine ungezählte Menge, eine Unzahl; tema ljudi, vojakov; t. poetov in pravljičarjev, Jurč.; — (tudi: téma, vzhŠt.).
  7. təmáčən, -čna, adj. etwas finster, halbdunkel, dämmerlich, trüb, Cig., Jan., Bes., Notr.; ne beri, uže je temačno, Podkrnci- Erj. (Torb.); životariti v temačnih prostorih, Zv.
  8. təmáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. etwas dunkel werden, Jan.
  9. təmáčnost, f. die unvollständige Dunkelheit, Cig.
  10. tẹ́me, tẹ́mena, n. 1) der Scheitel; od podplatov do temena mu ni bilo kaj reči, Ravn.- Valj. (Rad); — der Scheitel ( math.), Cel. (Geom.); — 2) die oberste Fläche der bäurischen Stubenöfen, Mur., Dol.; po večerji sta se ulegla na teme in zaspala, LjZv.; — 3) die Firste im Bergbau, Mur., Cig., Jan.
  11. témelj, -ę́lja, m. der Grund, das Fundament, Cig., Jan., nk.; — ( pren.) die Grundlage, Mur., Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.; prim. gr. θεμέλιον Mik. (Et.).
  12. temę́ljən, -ljna, adj. Grund-, Fundamental-, Cig., Jan., nk.; temę̑ljna pravica, Jan.
  13. temeljı̑t, adj. gründlich, Cig., Jan., nk.; — hs.
  14. temeljı̑tost, f. die Gründlichkeit, Cig., Jan., nk.; — hs.
  15. təmə̀n, -mnà, adj. dunkel, finster; — dunkel ( v. Farben); — blind, trübe ( v. Glas); tudi: témən, Št.
  16. tẹmenàt, -áta, adj. hochgescheitelt, Cig.
  17. tẹ́mence, n. dem. teme; das Scheitelchen, Valj. (Rad); kodrasto t., Greg.
  18. tẹ́menci, m. pl. = temenice, die Haarschuppen, Fr.- C.
  19. tẹ́menica, f. 1) das Scheitelbein, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) pl. tẹ́menice, die Kopfschuppen, bes. bei neugeborenen Kindern, V.-Cig., Št.
  20. tẹ́menik, m. der Höhepunkt, Cig.; t. kake stavbe, der höchste Punkt eines Baues, DZ.
  21. tẹmeníšče, n. der Scheitelpunkt, Cig. (T.); der Zenith, Žnid.
  22. tẹ́menski, adj. Scheitel-; temenska kost, temenski lasje, Cig.; temenski možjani, Erj. (Som.).
  23. tẹmenúha, f. das Maiblümchen (convallaria majalis), Hal.- C.
  24. təmína, f. = tmina, tema, die Finsternis, Z.
  25. təmnẹ́ti, -ím, vb. impf. finster werden; — temneč, dämmerig, dunkel: temneče jutro, temneč večer, Fr.- C.; temneča hiša, finster, C.; — dunkel werden ( v. Farben).
  26. təmníca, f. 1) die Finsternis, die Dunkelheit, Jan., Valj. (Rad); ajdje leže v globokih temnicah, Trub.; Od oči so tudi meni se uzdignile temnice, Preš.; — 2) eine dunkle Zelle, Cig., DZ.; — die optische Dunkelkammer (camera obscura), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — ein dunkler Kerker; — 3) pl. temnice: kraj na onem svetu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok, Staro Sedlo, Lašče- Erj. (Torb.).
  27. təmnı̑čar, -rja, m. 1) der Kerkermeister, Cig., Jan., Zora; — 2) der Arrestant, ogr.- Valj. (Rad).
  28. təmnı̑čarica, f. die Kerkermeisterin, Cig., Jan.
  29. təmnı̑t, adj. dunkel, Cig., M.; temnita prihodnost, Ravn.
  30. təmníti, -ím, vb. impf. finster, dunkel machen; — t. se, finster, dunkel werden; temni se, es wird dunkel.
  31. təmnják, m. ein lichtscheuer Mensch, Dict.- Mik.; — der Finsterling, der Obscurant, Cig.
  32. təmnóba, f. die Dunkelheit, Dict.; hoditi v temnobi, Guts. (Res.).
  33. təmnobǫ́jən, -jna, adj. dunkelfarbig, Jan., nk.
  34. təmnǫ̑ča, f. die Finsternis, Mur., Cig., Jan.
  35. təmnoglę̑dəc, -dca, m. der Pessimist, Jan. (H.).
  36. təmnolàs, -lása, adj. dunkelhaarig, nk.
  37. təmnomǫ́dər, -dra, adj. dunkelblau, nk.
  38. təmnoòk, -ǫ́ka, adj. dunkeläugig, Cig., Jan., nk.
  39. təmnọ̑st, f. die Dunkelheit, Dict., Mur., Cig.
  40. təmnóta, f. = temota, Mur., Cig., Jan., C.; škodljiva t., Guts. (Res.).
  41. təmnótən, -tna, adj. = temoten, Mur., Cig.
  42. témpast, adj. stumpfsinnig, Dict.; — prim. tumpast, top.
  43. tempè, -ę́ta, m. tempast človek, Dict.
  44. 1. témpəlj, -plja, m. = tempe, Dict.
  45. 2. tēmpəlj, -plja, (-pəljna), m. der Tempel; ( nav. témpəlj).
  46. tempəljnína, f. die Tempelsteuer, Mur., C.
  47. temperamēnt, m. narav, das Temperament.
  48. tēmpljar, -rja, m. der Tempelherr, der Templer, Cig., Jan.
  49. tēmpljarski, adj. Tempelherren-, Templer-: t. red, Cig., Jan.
  50. tẹmùč, conj. (starejša pisava za: temveč) vielmehr, sondern; tat ne pride temuč da krade, ein Dieb kommt nur um zu stehlen, Dalm., Schönl.; nič druzega nẹ́, temuč —, es ist nichts anderes, als —, Trub.
  51. tənčíca, f. 1) feine Leinwand; der Schleierflor, Cig., Jan., nk.; — 2) = tenka zemlja, seichter Boden ( opp. debelica), Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) die Oberhaut (epidermis), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 4) = tenčina 2), die Weiche, BlKr.
  52. tənčı̑čarica, f. die Florfliege (hemerobius perla), Jan., Erj. (Ž.).
  53. tənčíčən, -čna, adj. fein (vom Gespinst), C.
  54. tənčı̑čnik, m. der Flor, Mur., Cig., Jan.
  55. tənčína, f. 1) die Feinheit ( z. B. des Gewebes), Cig., Jan.; — 2) die Weiche am menschlichen o. thierischen Körper, BlKr.; — 3) seichter Boden, Z., UčT.
  56. tę̑nda, f. = ranta, BlKr.- DSv.
  57. tendēnca, f. namera, die Tendenz, nk.
  58. tendēnčən, -čna, adj. Tendenz-: tendenčni roman, der Tendenzroman, LjZv.
  59. tə̀nəhən, -hna, adj. dünn und zart, Habd.- Mik.; t. oblaček, Zora.
  60. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
  61. tenę̑t, m. = tenetva, das Spiegelnetz, Ljub.
  62. tənẹ́ti, -ím, vb. impf. dünn werden: otok teni, die Geschwulst nimmt ab, C.
  63. təníca, f. die Flachsseide (cuscuta), M., C.
  64. tənílọ, n. der Teig (šaljivo), C.; tenila imamo, pa mazila ne, da bi gibanice pekli, Fr.- C.
  65. təníti, -ím, vb. impf. dünn machen, dünn ziehen, walken, ausziehen, Mur.; testo je tenjeno, Kras- Erj. (Torb.), vzhŠt.; dünn Schlagen: kovine t., Erj. (Min.).
  66. tẹ́nja, f. ein bestimmt begrenzter Schatten ( z. B. eines Menschen, eines Haufes), das Schattenbild, Habd.- Mik., Mur., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Danj. (Posv. p.), Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); tvoja t. se vidi na steni, vzhŠt.
  67. tẹnjekàz, -káza, m. der Schattenzeiger, Jan. (H.).
  68. tənkǫ̑ča, f. die Dünnheit, C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
  69. tənkočútən, -tna, adj. feinsinnig, Cig.
  70. tənkočútnost, f. der Feinsinn, Cig.
  71. tənkoglásən, -sna, adj. helltönend, hellklingend, Cig., Jan.
  72. tənkokljȗnəc, -nca, m. der Dünnschnäbler, Cig., Jan.
  73. tənkokǫ́žən, -žna, adj. feinhäutig, Mur., Cig., Jan.
  74. tənkolàs, -lása, adj. feinhaarig, Cig., Jan.
  75. tənkolìst, -lísta, adj. dünnblätterig, Cig., Jan.
  76. tənkonítən, -tna, adj. dünnfädig, Cig.
  77. tənkonòg, -nǫ́ga, adj. dünnbeinig, Cig., Jan.
  78. tənkonogàt, -áta, adj. dünnbeinig, Jan.
  79. tənkonǫ́žən, -žna, adj. dünnfüßig, Jan., nk.
  80. tənkoperę́sən, -sna, adj. dünnblätterig, Cig., Jan.
  81. tənkoskŕbən, -bna, adj. sehr sorgfältig, Vrtov. (Vin.).
  82. tənkoslúšən, -šna, adj. feinhörig, Zv.
  83. tənkọ̑st, f. 1) die Dünnheit; — die Feinheit; — 2) die Genauigkeit, Cig.
  84. tənkostébrn, adj. feinsäulig, Cig.
  85. tənkoùh, -úha, adj. feinhörig, Cig.
  86. tentáti, -ȃm, vb. impf. = izkušati, versuchen, ogr.- C., BlKr.; — prim. lat., it. tentare.
  87. teokratı̑ja, f. bogovladje, die Theokratie.
  88. teokrātski, adj. bogovladen, theokratisch.
  89. teolōg, m. bogoslovec, der Theolog.
  90. teologı̑ja, f. bogoslovje, die Theologie.
  91. teolōški, adj. bogoslovski, theologisch, nk.
  92. teorēm, m. znanstven učni stavek, das Theorem.
  93. teorētiški, adj. theoretisch, Cv.
  94. teorı̑ja, f. znanstveni učni stavki kake vednosti, die Theorie.
  95. teorı̑jski, adj. theoretisch, Žnid.
  96. tèp, tépa, m. 1) der Tölpel, Mariborska ok.- Pjk. (Črt.); — 2) das Herumschwärmen: na tep iti, po tepu hoditi, C.; tudi: na tepe iti, na tepih biti, C.; — 3) das Laichen der Fische, C.
  97. tę́pa, f. 1) ein nichtsnutziges, vagabundierendes Frauenzimmer, Svet. (Rok.); — 2) der Müßiggang, C.
  98. tepáča, f. die Holzaxt, die Fällhacke, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., SlGor.; t. v dva seka, die Queraxt, Mur.- Cig.
  99. tepačíšče, n. = toporišče, C.
  100. tépast, adj. 1) thöricht, Z.; — 2) zu wenig aufgegangen: t. kruh, Z.

   88.987 89.087 89.187 89.287 89.387 89.487 89.587 89.687 89.787 89.887  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA