Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (89.287-89.386)
-
tarnáč, m. Jammerer, Nov.
-
tȃrnati, -am, vb. impf. = jammern, klagen.
-
tȃrnica, f. kraj, kjer tarejo predivo, die Flachsbreche, Cig., Polj.
-
1. tȃrnja, f. der Jammer, Cig., Jan.; der Gram, V.-Cig.; kaj me puščaš v toliki tarnji? Glas.
-
2. tȃrnja, f. die Wachsmilbe (iz ben.-it. tarma), Ljubušnje ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
tarnjáti, -ȃm, vb. impf. = tarnati, Jan.
-
tȃsa, f. ein Haufen aufgeschichtetes Holz, Heu o. Garben, Rez.- C., Tolm., Idrija, KrGora; — prim. furl. tasse, Holzstoß, Štrek. (Arch.).
-
tȃst, m. der Schwiegervater.
-
tȃstba, f. die Schwägerschaft, Svet. (Rok.).
-
tȃšč, adj. = prazen: bogate je odpustil tašče, Krelj; — tašče zrno, das Afterkorn, Cig.; — prim. tešč.
-
1. táščica, f. dem. tašča; 1) eine kleine Schwiegermutter; — 2) das Rothkehlchen (sylvia rubecula); — višnjeva t., das Blaukelchen, Levst. (Nauk); — 3) der Hornklee (lotus corniculatus), Koborid- Erj. (Torb.).
-
2. tȃščica, f. dem. 2. taška; 1) das Hängeschlösschen, Cig.; — 2) das Amulet, Jan.; das Medaillon, Jan.; — 3) eine Art Kuchen, C., Z.
-
1. tȃška, f. 1) = tašča, Notr.; — 2) ovčje ime, Bolc- Erj. (Torb.).
-
2. tȃška, f. 1) die Tasche, Dalm.- Valj. (Rad), Št.; — 2) das Hängeschloss, das Vorlegschloss, Cig., DZ., Gor.; — 3) eine Art Kuchen, Z.; — prim. it. tasca, nem. Tasche.
-
3. tȃška, f. = prazno zrno, das Afterkorn, Cig.; — die Weinbeerhülse, bes. die ausgepresste, Cig.; — nam. taščka; prim. tašč.
-
taškìč, -íča, m. das Männchen vom Rothkehlchen, Štrek.
-
tȃt, tȃta, tatȗ, m. 1) der Dieb; — 2) der Nebenschössling an Bäumen, Reben, Cig., Jan.; — ein abgesonderter Faden des Dochtes (der Wolf), Cig., Jan.; — 3) neki hrost: der Kräuterdieb (plinus fur), Erj. (Z.).
-
táta, m. der Papa (v nežnem ali otročjem govoru).
-
tatáriti, -ȃrim, vb. impf. tatarische Worte in die Sprache mengen, Preš.
-
tȃtba, f. der Diebstahl, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad), LjZv.
-
tatbína, f. der Diebstahl, Z., Valj. (Rad).
-
tátej, m. = tata, Cig., Jan.
-
tȃtək, -tka, m. = tata, Jan.
-
tatíca, f. 1) die Diebin; — 2) die Blendlaterne, Jan.
-
tatìč, -íča, m. dem. tat; ein kleiner Dieb; tatiče obešajo, tatove pa izpuščajo, Jan. (Slovn.).
-
tatíga, f. eine diebische Person, kajk.- Valj. (Rad).
-
tatı̑ja, f. = tatinstvo, Mur., Cig., Jan.
-
tatína, f. 1) = tatvina, C.; — 2) tȃtina, m. = tat, BlKr.- DSv.
-
tatíniti, -ı̑nim, vb. impf. das Diebshandwerk treiben, V.-Cig.
-
tȃtinja, f. die Diebin, Cig.
-
tatı̑nski, adj. Diebs-, diebisch; tatinski tovariši, Dalm.; tatinski ključi, Dietriche, Jsvkr., Levst. (Nauk); po tatinsko, nach Art der Diebe.
-
tatı̑nščak, m. 1) ein diebischer Mensch, C., M.; — 2) der Bienenstock mit den Raubbienen, Levst. (Beč.).
-
tatı̑nščica, f. ein diebisches Weib, C.
-
tatọ̑di, adv. = otodi, ravnokar, soeben, Gor.
-
tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom ( n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.- Z.; — 4) = močerad, Planina ( Št.)- Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.
-
tȃže, -eta, m. = tolažnik, Ravn.- Valj. (Rad).
-
tȃžej, m. = tolažnik, C., Slom.
-
tážiti, -im, vb. impf. = tolažiti, Mur., Cig., Jan., Ravn.; — prim. bav. dasig, št.-nem. tasig = kleinlaut, geduldig, C.
-
tȃžnica, f. = tolažnica, Mur., Cig., Ravn.
-
tȃžnik, m. = tolažnik, Guts.- Cig.
-
tè, adv. = tedaj, hierauf, da, Mik., vzhŠt.; te pa = potle pa, potem pa, vzhŠt.
-
tę̑, tá, tọ̑, pron. = ta, Jan., M., C., jvzhŠt.
-
tec, adv. od tec (odtec) = odtod, ogr.- Mik.
-
tę̑č, -ı̑, f. das Zapfenlager einer Welle, eines Rades, die Anwelle, Mur., Cig., Met., Mik., Ig (Dol.).
-
tečȃj, m. 1) der Zapfen einer Welle ( mech.), Cig. (T.); — 2) die Thürangel, Dict., Cig., Jan., M., Kras, Savinska dol.; do tečaja, angelweit, M.; vsa vrata vidi do tečaja odprta, Ravn.; — 3) der Pol, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Jes., nk.; — 4) das Laufwerk in der Mühle, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 5) der Lauf, ogr.- M.; — das Stadium, C.; šestdeset tečajev daleko od Jeruzalema, Krelj; — 6) der Curs, Jan., nk.; učni t., der Lehrcurs, DZ., nk.; — der Cours, Cel. (Ar.).
-
tečȃjən, -jna, adj. Polar-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; ledene ravnine tečajne, Cv.
-
tečȃjnica, f. 1) die Achse ( geogr.), V.-Cig., Levst. (Pril.); — 2) der Polarstern, C.
-
tečȃjnik, m. der Polarkreis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.
-
təčáti, -ím, vb. impf. = tičati, stecken ( intr.), Dict., Kast.- Cv., Mik., vzhŠt.
-
tę́čən, -čna, adj. 1) nahrhaft, gedeihlich; tečna jed; ( pren.) tečno delo, ausgiebige Arbeit, Levst. (Pril.); — 2) schmackhaft, Habd.- Mik.; appetitlich, Jan.; — tečno jesti, mit Appetit essen, Prip.- Mik.
-
tečénje, n. das Laufen; der Lauf: v tečenju let, Levst. (Zb. sp.).
-
téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Podkrnci- Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc- Štrek. [Let.].
-
tę́čina, f. der Gang unter der Erde, M., Levst. (Cest.); krt ima tečine pod zemljo, M., Z., Svet. (Rok.).
-
tȇčmək, -məka, m. der Mundschenk bei einer Hochzeit, Valj. (Rad).
-
teda, adv. tedaj, Habd.- Mik., ogr.- C.
-
tədàj, adv. 1) damals; tedaj je bilo drugač; — 2) dann, in diesem Falle; če si nedolžen, tedaj se oglasi; — daher, folglich, also.
-
tədàjci, adv. damals, Mik.; — sogleich damals, sogleich, C.; on je t. vstal, Krelj.
-
tədȃnjəc, -njca, m. der Damalige, C.
-
tədánji, adj. damalig, Mur.
-
tədášnji, adj. damalig, C.
-
tẹ́dən, -dna, m. die Woche; danes teden, heute über acht Tage, heute vor acht Tagen; križev t., die Bittwoche, cvetni t., die Palmwoche, veliki t., die Charwoche; — pogl. tjeden.
-
tédnar, -rja, m. der Wöchner, V.-Cig., Jan., Rog.- Valj. (Rad), Gor.
-
tẹ̑dnica, f. das Wochenbuch, Jan. (H.).
-
tẹ̑dnik, m. 1) das Wochenblatt, die Wochenschrift, Cig., Jan., nk.; — 2) der Wöchner, Dol.
-
tẹdnína, f. der Wochenlohn, Cig., Jan.
-
tẹdnják, m. der Wöchner, vzhŠt.- C.
-
tę̑g, tẹ̑ga, tegȃ, m. 1) der Zug: na eden teg (roke), ogr.- Valj. (Rad); — die Linie, ogr.- C.; — 2) das Tagewerk, Jan., C.; — 3) die Last, C.; — 4) das Getreide, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Svet. (Rok.), BlKr., Cig., Jan.
-
tę́ga, f. = teža, das Gewicht, Z., Vest., Zora.
-
tegíča, f. der Flaschenkürbis (cucurbita lagenaria), Ip., Kras- Erj. (Torb.).
-
tegíčica, f. neka hruška, Kanal- Erj. (Torb.).
-
tegı̑čka, f. = tegičica, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
-
tegı̑čnica, f. = tegičica, Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
tegínja, f. 1) die Schwierigkeit, Jan.; — 2) = omotica, omedlevica: prišla mu je teginja, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; = težave v želodcu, Črniče ( Goriš.); — 3) dringende Eile, Jan.; kakšna teginja ti je, da tako hitiš? Lašče- Erj. (Torb.); s silo in teginjo se je vršilo delo, LjZv.
-
tę̑gla, f. = gladež, gladilo za perilo, das Bügelholz, Št.- Valj. (Rad); — iz madž.
-
tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.- DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.- C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.- C.
-
tegóba, f. die Schwierigkeit, Šol., Nov.; t. in nadloga, C.
-
tegóbən, -bna, adj. beschwerlich: tegobna naloga, Bes.
-
tegóta, f. 1) die Beschwerde, die Last, Jan.; — die Schwierigkeit, die Unbequemlichkeit, C.; — 2) die Drehkrankheit, M.; — der Schwindel, C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = togota, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 4) die Traurigkeit, der Schmerz, C.
-
tegótən, -tna, adj. 1) schwierig, Jan.; — lästig, SlN.; tegotno stane koga, es kommt jemandem schwer an, Zora; — 2) schwindelkrank, Z.; — 3) = togoten, M.
-
tegotíti, -ím, vb. impf. 1) beschwerlich machen, erschweren, vzhŠt.- C.; —2) zwingen, drängen, C.; — eilen: jesti in t., C.; — 3) t. se, wehklagen: t. se in jokati, C.
-
tegȏtnica, f. eine Art Weinpresse, C.
-
tegȏtnik, m. der Kampfhahn (machetes), Frey. (F.); — pogl. togotnik 2).
-
təhínast, adj. verstohlen, Kras.
-
təhíniti, -ı̑nem, vb. impf. 1) schwinden: grozdje tehine (= zmerom ga je manj), Dol.; — 2) t. se, sich verstellen, Kras.
-
tehkóta, f. die Gewichtigkeit, Jan., C.
-
tehkótən, -tna, adj. gewichtig, Jan.; — gravitätisch, C.
-
təhnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) muffeln, SlGor.- C.; — 2) schwinden, zugrunde gehen, absterben: drevesu vrh tehni, korenine tehnijo, jvzhŠt.
-
tēhnik, m. der Techniker, nk.
-
tēhnika, f. pravila umetnega in obrtnega zdelovanja (tudi = politehnika), die Technik.
-
tēhniški, adj. Techniker-, technisch, nk.
-
tehnologı̑ja, f. teorija o obrtnem zdelovanju, die Technologie.
-
tehnologı̑jski, adj. technologisch, Jan.
-
tę̑hta, f. das Gewicht, Mur., C., Mik.
-
tehtarína, f. die Waggebür, DZ.
-
tę̑htati, -am, vb. impf. 1) das Gewicht mit der Hand prüfen; — wägen: zlato svoje tehtaš na vago: raji tehtaj na njo besede! Ravn.- Valj. (Rad); — 2) wiegen: pet centov t., Jan., nk.
-
tę́htən, -tna, adj. gewichtig, wichtig, Cig., Jan., nk.; tehtni vzroki, triftige Gründe, nk.
-
tę̑htnica, f. die Wage, V.-Cig., Jan., M., Cig. (T.); (tehtníca), Levst. (Nauk); prožna t., die Federwage, Sen. (Fiz.).
-
tę̑htničar, -rja, m. der Wagemacher, Cig., Jan.
-
tę̑htničən, -čna, adj. Wage-, nk.
-
tę́htnost, f. die Gewichtigkeit, die Wichtigkeit, Cig., Jan., nk.
88.787 88.887 88.987 89.087 89.187 89.287 89.387 89.487 89.587 89.687
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani