Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (89.287-89.386)

  1. tarnáč, m. Jammerer, Nov.
  2. tȃrnati, -am, vb. impf. = jammern, klagen.
  3. tȃrnica, f. kraj, kjer tarejo predivo, die Flachsbreche, Cig., Polj.
  4. 1. tȃrnja, f. der Jammer, Cig., Jan.; der Gram, V.-Cig.; kaj me puščaš v toliki tarnji? Glas.
  5. 2. tȃrnja, f. die Wachsmilbe (iz ben.-it. tarma), Ljubušnje ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  6. tarnjáti, -ȃm, vb. impf. = tarnati, Jan.
  7. tȃsa, f. ein Haufen aufgeschichtetes Holz, Heu o. Garben, Rez.- C., Tolm., Idrija, KrGora; — prim. furl. tasse, Holzstoß, Štrek. (Arch.).
  8. tȃst, m. der Schwiegervater.
  9. tȃstba, f. die Schwägerschaft, Svet. (Rok.).
  10. tȃšč, adj. = prazen: bogate je odpustil tašče, Krelj; — tašče zrno, das Afterkorn, Cig.; — prim. tešč.
  11. 1. táščica, f. dem. tašča; 1) eine kleine Schwiegermutter; — 2) das Rothkehlchen (sylvia rubecula); — višnjeva t., das Blaukelchen, Levst. (Nauk); — 3) der Hornklee (lotus corniculatus), Koborid- Erj. (Torb.).
  12. 2. tȃščica, f. dem. 2. taška; 1) das Hängeschlösschen, Cig.; — 2) das Amulet, Jan.; das Medaillon, Jan.; — 3) eine Art Kuchen, C., Z.
  13. 1. tȃška, f. 1) = tašča, Notr.; — 2) ovčje ime, Bolc- Erj. (Torb.).
  14. 2. tȃška, f. 1) die Tasche, Dalm.- Valj. (Rad), Št.; — 2) das Hängeschloss, das Vorlegschloss, Cig., DZ., Gor.; — 3) eine Art Kuchen, Z.; — prim. it. tasca, nem. Tasche.
  15. 3. tȃška, f. = prazno zrno, das Afterkorn, Cig.; — die Weinbeerhülse, bes. die ausgepresste, Cig.; — nam. taščka; prim. tašč.
  16. taškìč, -íča, m. das Männchen vom Rothkehlchen, Štrek.
  17. tȃt, tȃta, tatȗ, m. 1) der Dieb; — 2) der Nebenschössling an Bäumen, Reben, Cig., Jan.; — ein abgesonderter Faden des Dochtes (der Wolf), Cig., Jan.; — 3) neki hrost: der Kräuterdieb (plinus fur), Erj. (Z.).
  18. táta, m. der Papa (v nežnem ali otročjem govoru).
  19. tatáriti, -ȃrim, vb. impf. tatarische Worte in die Sprache mengen, Preš.
  20. tȃtba, f. der Diebstahl, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad), LjZv.
  21. tatbína, f. der Diebstahl, Z., Valj. (Rad).
  22. tátej, m. = tata, Cig., Jan.
  23. tȃtək, -tka, m. = tata, Jan.
  24. tatíca, f. 1) die Diebin; — 2) die Blendlaterne, Jan.
  25. tatìč, -íča, m. dem. tat; ein kleiner Dieb; tatiče obešajo, tatove pa izpuščajo, Jan. (Slovn.).
  26. tatíga, f. eine diebische Person, kajk.- Valj. (Rad).
  27. tatı̑ja, f. = tatinstvo, Mur., Cig., Jan.
  28. tatína, f. 1) = tatvina, C.; — 2) tȃtina, m. = tat, BlKr.- DSv.
  29. tatíniti, -ı̑nim, vb. impf. das Diebshandwerk treiben, V.-Cig.
  30. tȃtinja, f. die Diebin, Cig.
  31. tatı̑nski, adj. Diebs-, diebisch; tatinski tovariši, Dalm.; tatinski ključi, Dietriche, Jsvkr., Levst. (Nauk); po tatinsko, nach Art der Diebe.
  32. tatı̑nščak, m. 1) ein diebischer Mensch, C., M.; — 2) der Bienenstock mit den Raubbienen, Levst. (Beč.).
  33. tatı̑nščica, f. ein diebisches Weib, C.
  34. tatọ̑di, adv. = otodi, ravnokar, soeben, Gor.
  35. tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom ( n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.- Z.; — 4) = močerad, Planina ( Št.)- Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.
  36. tȃže, -eta, m. = tolažnik, Ravn.- Valj. (Rad).
  37. tȃžej, m. = tolažnik, C., Slom.
  38. tážiti, -im, vb. impf. = tolažiti, Mur., Cig., Jan., Ravn.; — prim. bav. dasig, št.-nem. tasig = kleinlaut, geduldig, C.
  39. tȃžnica, f. = tolažnica, Mur., Cig., Ravn.
  40. tȃžnik, m. = tolažnik, Guts.- Cig.
  41. tè, adv. = tedaj, hierauf, da, Mik., vzhŠt.; te pa = potle pa, potem pa, vzhŠt.
  42. tę̑, tá, tọ̑, pron. = ta, Jan., M., C., jvzhŠt.
  43. tec, adv. od tec (odtec) = odtod, ogr.- Mik.
  44. tę̑č, -ı̑, f. das Zapfenlager einer Welle, eines Rades, die Anwelle, Mur., Cig., Met., Mik., Ig (Dol.).
  45. tečȃj, m. 1) der Zapfen einer Welle ( mech.), Cig. (T.); — 2) die Thürangel, Dict., Cig., Jan., M., Kras, Savinska dol.; do tečaja, angelweit, M.; vsa vrata vidi do tečaja odprta, Ravn.; — 3) der Pol, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Jes., nk.; — 4) das Laufwerk in der Mühle, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 5) der Lauf, ogr.- M.; — das Stadium, C.; šestdeset tečajev daleko od Jeruzalema, Krelj; — 6) der Curs, Jan., nk.; učni t., der Lehrcurs, DZ., nk.; — der Cours, Cel. (Ar.).
  46. tečȃjən, -jna, adj. Polar-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; ledene ravnine tečajne, Cv.
  47. tečȃjnica, f. 1) die Achse ( geogr.), V.-Cig., Levst. (Pril.); — 2) der Polarstern, C.
  48. tečȃjnik, m. der Polarkreis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.
  49. təčáti, -ím, vb. impf. = tičati, stecken ( intr.), Dict., Kast.- Cv., Mik., vzhŠt.
  50. tę́čən, -čna, adj. 1) nahrhaft, gedeihlich; tečna jed; ( pren.) tečno delo, ausgiebige Arbeit, Levst. (Pril.); — 2) schmackhaft, Habd.- Mik.; appetitlich, Jan.; — tečno jesti, mit Appetit essen, Prip.- Mik.
  51. tečénje, n. das Laufen; der Lauf: v tečenju let, Levst. (Zb. sp.).
  52. téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Podkrnci- Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc- Štrek. [Let.].
  53. tę́čina, f. der Gang unter der Erde, M., Levst. (Cest.); krt ima tečine pod zemljo, M., Z., Svet. (Rok.).
  54. tȇčmək, -məka, m. der Mundschenk bei einer Hochzeit, Valj. (Rad).
  55. teda, adv. tedaj, Habd.- Mik., ogr.- C.
  56. tədàj, adv. 1) damals; tedaj je bilo drugač; — 2) dann, in diesem Falle; če si nedolžen, tedaj se oglasi; — daher, folglich, also.
  57. tədàjci, adv. damals, Mik.; — sogleich damals, sogleich, C.; on je t. vstal, Krelj.
  58. tədȃnjəc, -njca, m. der Damalige, C.
  59. tədánji, adj. damalig, Mur.
  60. tədášnji, adj. damalig, C.
  61. tẹ́dən, -dna, m. die Woche; danes teden, heute über acht Tage, heute vor acht Tagen; križev t., die Bittwoche, cvetni t., die Palmwoche, veliki t., die Charwoche; — pogl. tjeden.
  62. tédnar, -rja, m. der Wöchner, V.-Cig., Jan., Rog.- Valj. (Rad), Gor.
  63. tẹ̑dnica, f. das Wochenbuch, Jan. (H.).
  64. tẹ̑dnik, m. 1) das Wochenblatt, die Wochenschrift, Cig., Jan., nk.; — 2) der Wöchner, Dol.
  65. tẹdnína, f. der Wochenlohn, Cig., Jan.
  66. tẹdnják, m. der Wöchner, vzhŠt.- C.
  67. tę̑g, tẹ̑ga, tegȃ, m. 1) der Zug: na eden teg (roke), ogr.- Valj. (Rad); — die Linie, ogr.- C.; — 2) das Tagewerk, Jan., C.; — 3) die Last, C.; — 4) das Getreide, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Svet. (Rok.), BlKr., Cig., Jan.
  68. tę́ga, f. = teža, das Gewicht, Z., Vest., Zora.
  69. tegíča, f. der Flaschenkürbis (cucurbita lagenaria), Ip., Kras- Erj. (Torb.).
  70. tegíčica, f. neka hruška, Kanal- Erj. (Torb.).
  71. tegı̑čka, f. = tegičica, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  72. tegı̑čnica, f. = tegičica, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  73. tegínja, f. 1) die Schwierigkeit, Jan.; — 2) = omotica, omedlevica: prišla mu je teginja, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; = težave v želodcu, Črniče ( Goriš.); — 3) dringende Eile, Jan.; kakšna teginja ti je, da tako hitiš? Lašče- Erj. (Torb.); s silo in teginjo se je vršilo delo, LjZv.
  74. tę̑gla, f. = gladež, gladilo za perilo, das Bügelholz, Št.- Valj. (Rad); — iz madž.
  75. tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.- DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.- C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.- C.
  76. tegóba, f. die Schwierigkeit, Šol., Nov.; t. in nadloga, C.
  77. tegóbən, -bna, adj. beschwerlich: tegobna naloga, Bes.
  78. tegóta, f. 1) die Beschwerde, die Last, Jan.; — die Schwierigkeit, die Unbequemlichkeit, C.; — 2) die Drehkrankheit, M.; — der Schwindel, C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = togota, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 4) die Traurigkeit, der Schmerz, C.
  79. tegótən, -tna, adj. 1) schwierig, Jan.; — lästig, SlN.; tegotno stane koga, es kommt jemandem schwer an, Zora; — 2) schwindelkrank, Z.; — 3) = togoten, M.
  80. tegotíti, -ím, vb. impf. 1) beschwerlich machen, erschweren, vzhŠt.- C.; —2) zwingen, drängen, C.; — eilen: jesti in t., C.; — 3) t. se, wehklagen: t. se in jokati, C.
  81. tegȏtnica, f. eine Art Weinpresse, C.
  82. tegȏtnik, m. der Kampfhahn (machetes), Frey. (F.); — pogl. togotnik 2).
  83. təhínast, adj. verstohlen, Kras.
  84. təhíniti, -ı̑nem, vb. impf. 1) schwinden: grozdje tehine (= zmerom ga je manj), Dol.; — 2) t. se, sich verstellen, Kras.
  85. tehkóta, f. die Gewichtigkeit, Jan., C.
  86. tehkótən, -tna, adj. gewichtig, Jan.; — gravitätisch, C.
  87. təhnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) muffeln, SlGor.- C.; — 2) schwinden, zugrunde gehen, absterben: drevesu vrh tehni, korenine tehnijo, jvzhŠt.
  88. tēhnik, m. der Techniker, nk.
  89. tēhnika, f. pravila umetnega in obrtnega zdelovanja (tudi = politehnika), die Technik.
  90. tēhniški, adj. Techniker-, technisch, nk.
  91. tehnologı̑ja, f. teorija o obrtnem zdelovanju, die Technologie.
  92. tehnologı̑jski, adj. technologisch, Jan.
  93. tę̑hta, f. das Gewicht, Mur., C., Mik.
  94. tehtarína, f. die Waggebür, DZ.
  95. tę̑htati, -am, vb. impf. 1) das Gewicht mit der Hand prüfen; — wägen: zlato svoje tehtaš na vago: raji tehtaj na njo besede! Ravn.- Valj. (Rad); — 2) wiegen: pet centov t., Jan., nk.
  96. tę́htən, -tna, adj. gewichtig, wichtig, Cig., Jan., nk.; tehtni vzroki, triftige Gründe, nk.
  97. tę̑htnica, f. die Wage, V.-Cig., Jan., M., Cig. (T.); (tehtníca), Levst. (Nauk); prožna t., die Federwage, Sen. (Fiz.).
  98. tę̑htničar, -rja, m. der Wagemacher, Cig., Jan.
  99. tę̑htničən, -čna, adj. Wage-, nk.
  100. tę́htnost, f. die Gewichtigkeit, die Wichtigkeit, Cig., Jan., nk.

   88.787 88.887 88.987 89.087 89.187 89.287 89.387 89.487 89.587 89.687  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA