Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (89.087-89.186)

  1. šušmaríca, f. die Pfuscherin, Cig., Jan.
  2. šušmarı̑ja, f. die Pfuscherei, Cig., Jan., ZgD., SlN.
  3. šušmáriti, -ȃrim, vb. impf. pfuschen, stümpern.
  4. šušmárski, adj. pfuscherhaft, Cig.
  5. šušmáti, -ȃm, vb. impf. = po gošči šumotaje hoditi, C.
  6. šȗšnja, f. eine im Reden und Handeln langsame Person, Fr.- C.
  7. šušnjáti, -ȃm, vb. impf. zischelnd reden: škrbozoba ženska šušnja, C.; — heiser reden, Z.; — durch die Nase reden, (šeš-) Z.; — prim. šošnjati.
  8. šušòt, -óta, m. das Gezischel, C.
  9. šuštę̑rna, f. = šterna, die Zisterne, Trub.
  10. šȗštra, f. der Hudler, Polj.; — der Vielthuer, Cig.
  11. šuštráti, -ȃm, vb. impf. schleuderisch verrichten, fuchteln, Cig., Gor.; — leeres Zeug schwätzen, Polj.
  12. šušúlja, f., nam. češulja, ogr.- C.
  13. šušȗra, f. eine die Federn sträubende Henne, kajk.- Valj. (Rad).
  14. šušúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = šopiriti se, die Federn sträuben, Blc.-C.
  15. 1. šúta, f. eine schleichende Person, C.
  16. 2. šúta, f. 1) der Schutt, der Schotter, Z., Kr.; — 2) = nasip, zasip, der Erdwall, Meg., Dict.; — iz nem. Schutt.
  17. šutáč, m. = der Schleicher, C.
  18. šútast, adj. = norčav, Kot pri Koboridu, Podkrnci- Erj. (Torb.), Štrek., Vipava; — prim. šutec.
  19. šútati, -am, vb. impf. spähend oder lauernd schleichen: š. za kom, jemandem nachstellen, ogr.- Valj. (Rad), Zora, Npes.-Vraz; pajek za muhami šuta, ogr.- Valj. (Rad).
  20. šȗtəc, -tca, m. = norec, nespameten človek, Kot pri Koboridu, Podkrnci- Erj. (Torb.); — der Läppische, Z.
  21. šútən, -tna, adj. Schotter-: šȗtna jama, Levst. (Cest.).
  22. šútina, f. = 2. šuta 2), der Erdwall, Meg., Dict.
  23. šutljáti, -ȃm, vb. impf. = tiho delati, ("šútlati") BlKr.- Let.
  24. tȃ, tȃ, tọ̑, pron. dieser, diese, dieses; ta je bosa (prazna), das ist nicht wahr; ta je lepa! das ist mir eine schöne Geschichte!; in to, und zwar; na to (nato), hierauf; po tem (potem), hernach; v tem, indessen; med tem, inzwischen; med tem ko, während; na tem biti, auf dem Punkte stehen, V.-Cig., Jan., nk.; — čim — tem, je — desto; tem, s tem, um so, desto; tem bolje, um so besser; če več — s tem dalje, Trub.; — s tem večji umetnik, tem večji junak, ein noch so großer Künstler, Held, Navr. (Let.); če s tem pridneje iščemo, wenn wir noch so fleißig suchen, Levst. (Zb. sp.); — to, da: to smo tekli! — kdo to? wer denn? C.
  25. tà, adv. = tja, Št.- Cig., KrGora, Rez.- C.
  26. tà, interj. ja, doch: ta rekel sem ti, da ne hodi, ich habe es dir ja doch gesagt, ta mari ostanem doma, ich bleibe doch lieber zu Hause, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  27. tabelārən, -rna, adj. razpredelen, tabellarisch, Jan. (H.).
  28. tȃbəłnica, f. ein Brett, eine Tafel, Dalm.; — prim. tabla.
  29. tábər, -bra, m. die Festung, Dalm.; pogl. tabor.
  30. tabę̑rna, f. das Wirtshaus, Mur., Cig., Jan., C.; Iz cerkve pa hitro V taberno leti, Npes.-K.; Ne hodi v taberne! Ahac.
  31. tabernákəlj, -klja, (-kəljna), m. presvetišče, das Tabernakel.
  32. tabernáti, -ȃm, vb. impf. ein Wirtshaus halten, C.
  33. tȃbla, f. 1) die Tafel; — 2) ein breites Brett: das Blatt eines Tisches, Cig.; — prim. lat. tabula, nem. Tafel.
  34. tábor, m. 1) das Lager, Habd.- Mik., Meg.; ein befestigtes Lager, ein befestigter Ort, Mur., Cig., Jan.; Zdaj bo vzela (kraljica) beneški tabor, Svetega Marka v'soki zvonik, Npes.-K.; tabor je obzidana in utrjena cerkev, prava narodna trdnjava zoper Turke, Zora; — 2) der Krieg, kajk.- Valj. (Rad), Prip.- Mik.; — v tabor dati, zum Militär geben, C.; — 3) eine Volksversammlung unter freiem Himmel zu politischen Zwecken, nk.; (tábor, -óra, Levst. [Nauk]); — 4) das Lager = die Partei: v našem, v nasprotnem taboru, nk.; prim. tur. tabor, Mik. (Et.).
  35. taboríšče, n. 1) der Lagerplatz, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Heereslager, nk.; — 2) die Volksversammlungsstätte, C., Levst. (Nauk).
  36. taboríti, -ím, vb. impf. 1) lagern, campieren, Mur., Jan., C.; na Kosovem tabori srbski narod, Glas.; t. se, sich lagern, C.; — 2) eine Volksversammlung unter freiem Himmel abhalten, C.
  37. taborjàn, -ána, m. = tabornik, Jan. (H.).
  38. tábornik, m. der Vertheidiger eines tabor, C.
  39. táborski, adj. 1) Lager-, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) Volksversammlungs-: taborski govorniki, nk.
  40. 2. táca, f. 1) die Tatze, die Pfote; vem, kam pes taco moli = ich weiß, wo das hinaus will; zastonj pasjo taco na mizo vlečeš = die Natur lässt sich nicht verleugnen, Npreg.- Mariborska ok.- C.; — 2) medvedova t., eine Art Bärenklau: gemeines Heilkraut (heracleum sphondylium), C., Strp.; — mačje tace, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Josch.
  41. tȃcar, -rja, m. ein Thier mit großen Tatzen: medved tacar, LjZv.
  42. tacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig, plump einhergehen, Z.
  43. tácəlj, -clja, (-cəljna), m. die Manschette, die Handkrause, Cig., C.
  44. tȃcman, m. ein Thier mit großen Tatzen: der Bär, Z., Bes.; — tudi o človeku, kateri ima velike roke ali noge, Lašče- Levst. (Rok.).
  45. tačàs, adv. 1) = takrat, damals, dann, Mur., Cig., Jan.; — 2) sogleich, Rib.- Mik.; — 3) indessen.
  46. tačásən, -sna, adj. 1) damalig, Mur., Cig.; — 2) derzeitig, einstweilig, Jan.
  47. 1. tȃčka, f. der Schiebkarren, Mur., Cig., Jan., C., Dol.; tudi pl. tačke, Mur., Valj. (Rad), BlKr.
  48. 2. tȃčka, f. dem. taca; 1) das Pfötchen; — 2) = obrabljena motika, C.; — 3) neka goba (auricula muris minor), C.
  49. 3. tȃčka, f. = točka, Škrab. (Cv. VIII. 5.).
  50. tȃčkar, -rja, m. der Karrenschieber, Cig., Jan.
  51. tačkáriti, -ȃrim, vb. impf. = s tačkami voziti, karren, Cig.
  52. 1. tȃčkati, -am, vb. impf. = na tačkah voziti: rudo t., Erz auslaufen ( mont.), Cig.
  53. 2. tačkáti, -ȃm, vb. impf. patschen: po vodi t. kakor mlad pesek, Glas.
  54. táda, adv. = tedaj, Habd.- Mik.
  55. tadánji, adj. = tedanji, Cig., Cv.
  56. tadášnji, adj. = tedašnji, Cig., C.
  57. tadlè, adv. = tam doli-le, Rož.- Kres, Npes.-Schein., KrGora.
  58. tadòl, adv. = ta doli, tja doli, M., jvzhŠt.
  59. taı̑sti, pron. = tisti; (tudi: ta isti, gen. tega istega, Levst. [Sl. Spr.]).
  60. tȃj, m. das Leugnen: v taj se spustiti = tajiti začeti, Z., Gor., Savinska dol.
  61. tȃj, pron. = ta ( m.), Zora.
  62. tàj, adv. = ta, tja, Slom., Št.
  63. tája, f. das Leugnen, Mur.; v tajo se spustiti, zu leugnen anfangen, C.; = v taje se spustiti, Cig.; — das Verheimlichen, Mur.
  64. tájati, tȃjam, -jem, vb. impf. schmelzen ( trans.); solnce taja sneg; t. se, schmelzen ( intr.); led, sneg se taja; — ( pren.) srce se mu od ljubezni taja, v solzah se taja, Ravn.- Valj. (Rad).
  65. tȃjba, f. das Leugnen, Cig., Jan., C., BlKr.; v tajbo se spustiti, zu leugnen anfangen, Cig., Ip., Lašče- Erj. (Torb.); v tajbo postaviti, leugnen, Dict., Jsvkr.; v tajbo kaj dejati, etwas verleugnen oder verschweigen, C.; ni tajbe, es lässt sich nicht in Abrede stellen, Levst. (Pril.); — brez tajbe ( ohne etwas zu verhehlen) se izpovedati, Jsvkr.
  66. tȃjč, m. 1) = zlodej, Sostro pri Ljub.- DSv.; ( prim. bav. deutsch = Teufel, Štrek. [Arch.]); — 2) = konjederec, C.
  67. tȃjəc, -jca, m. der Leugner, Jan.
  68. tájən, -jna, adj. geheim, heimlich, Cig., Jan., nk.; — iz drugih slov. jezikov.
  69. tajíca, f. die Leugnerin, Jan.
  70. tajíti, -ím, vb. impf. leugnen; taji, da ga ne pozna, Jap. (Prid.); ne morem tajiti; — verleugnen; pravo vero taji, Preš.; — verheimlichen, verbergen; bolezen t., Levst. (Nauk); gotovo si kaj pograbil, pa tajiš, ko gad noge, Jurč.; sapo t., den Athem zurückhalten, SlN.
  71. tȃjna, f. das Geheimnis, Cig. (T.), nk.; — hs.
  72. tȃjnica, f. 1) tajivka, Mur.; — 2) die Secretärin, nk.; (tudi: tajníca).
  73. tȃjnik, m. 1) = tajivec, Mur.; — 2) der Secretär, Cig., Jan., nk.; (tudi: tajník).
  74. tȃjniški, adj. Secretärs-, nk.; (tudi: tajnı̑ški).
  75. tajnopìs, -písa, m. die Geheimschrift ( z. B. die Chiffreschrift), Jan., h. t.- Cig. (T.), DZ.
  76. tajnopı̑səc, -sca, m. der Geheimschriftkundige: der Chiffreur, Cig.
  77. tajnopísən, -sna, adj. Geheimschrift-, chiffriert, Jan., Cig. (T.).
  78. tajnopı̑sje, n. die Geheimschrift, Cig.
  79. tájnost, f. = skrivnost, das Geheimnis, Cig., Jan., nk.; — prim. tajen.
  80. tájnostən, -tna, adj. geheimnisvoll, Jan., nk.
  81. tájsəlj, -slja, (-səljna), m. eine Art Wagen, Valj. (Rad).
  82. tȃk, m. der Stiefelabsatz, Štrek., Notr.; — prim. it. tacco.
  83. ták, adj. so beschaffen, solcher; taki-le so! so sind sie! v takem, bei solchem Wetter, C., jvzhŠt.; taka je na svetu, so geht es in der Welt; taka tema je bila, da nikdar takega, Jurč.; po tem takem, unter solchen Umständen, folglich.
  84. tàk, adv., nam. tako, so.
  85. takaláti, -ȃm, vb. impf. = takati, takljati, Let.
  86. tȃkalica, f. das Schnellkügelchen, C.
  87. takalíkati, -am, vb. impf. = takati, takljati, Gor.
  88. tȃkanje, n. das Rollen, Cig., M.; die rollende Bewegung, Cig. (T.).
  89. tȃkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) rollen machen, Mur., Cig., Jan., M., C., Vas Krn- Erj. (Torb.), Gor.; kolesca t. v dolino, Navr. (Let.); krogle t. na kegljišču, Gor.; t. se, rollen, sich wälzen, Cig. (T.); — 2) schaukeln, wiegen, Jan., M., C.; V zibki smo te takali, Npes.- Mik.; K letu bom zibko takala, Npes.-K.; — 3) = prelivati, vergießen, M., C.; Ljubica jokala, Solze je takala, Npes.-K.; Svetle solzice takala, Npes.-Schein.
  90. tákəšən, -šna, adj. = takšen, Dict., Kast., Štrek.
  91. tàki, adv. = takoj, sogleich, Mur., Zora, kajk.- Vest., BlKr., jvzhŠt.
  92. takı̑stọ, adv. auf solche Weise, so; zdaj se pa takisto dela z menoj? Levst. (Zb. sp.); — gerade so, Levst. (Sl. Spr.).
  93. takı̑šən, -šna, adj. so beschaffen, jvzhŠt.
  94. takljáč, m. der Schieber, Cig.
  95. takljáti, -ȃm, vb. impf. rollen machen, Cig., Jan., M.; — t. se rollen, Cig., Jan.
  96. tákniti, -nem, vb. pf. = tekniti, Cig.
  97. takọ̑, adv. 1) so, in der Weise; tako-le, so, auf folgende Weise; prav tako, gerade so; tako mi Bog pomagaj! so mir Gott helfe! tako ali tako, in dem einen und dem anderen Falle; — v mesto pojdem tako ali tako, auf die eine o. die andere Art; sama bi bila že tako ali tako prebila, Erj. (Izb. sp.); — 2) ohnehin: saj tako sam pridem; to je že tako dognana reč.
  98. takòj, adv. sogleich, Levst. (Nauk), nk.; (tákoj, ob hrv. meji- Levst. [Sl. Spr.]); — prim. taki.
  99. tákošən, -šna, adj. = takovšen, takšen, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.) i. dr.
  100. tȃkrajnji, adj. diesseitig, Cig., Jan.

   88.587 88.687 88.787 88.887 88.987 89.087 89.187 89.287 89.387 89.487  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA