Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (88.987-89.086)


  1. štúlica, f. dem. štula; 1) der Spitzkopf, Cig., C.; — 2) štulice, neke štulaste hruške, Z., Blc.-C.
  2. štúliti, štȗlim, vb. impf. 1) abstutzen: š. konju rep, Cig., Jan.; — 2) (Unpassendes) anfügen, einmengen, aufdrängen: tuje besede v jezik š., Cig.; kam to štuliš? Levst. (Rok.); — š. se, sich aufdringlich einmengen, sich aufdrängen, Cig., Jan., C., Kr., Št.; v vsako reč se štuli, M.; za župana se štuli, pa ga nečemo; star je, pa se mej fante štuli; v gnečo se š., Lašče- Levst. (Rok.); š. se krog koga, jemandem zudringlich den Hof machen, C.; — š. se, sich brüsten, Jan., C.; š. se za koga, sich für jemanden ausgeben, Cig., M.; — 3) štuli se mi = preseda mi, BlKr.- Let.
  3. štúliti se, -im se, vb. impf. sich spreizen, sich sträuben, Jan.; — = obotavljati se ( prim. stvn. stullan, švab. stollen) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  4. štúmbəlj, -blja, m. 1) ein großer Topf, vzhŠt.- C.; ein länglicher Krug, Trst. (Let.); — 2) der Narr, C.
  5. štùmf, štúmfa, m. der Strumpf; prim. bav. stumpf = Strumpf, Levst. (Rok.).
  6. štúpa, f. 1) etwas zu Pulver Verkleinertes; das medicinische Pulver; — bes. gestoßener Pfeffer; — 2) štupo-ramo (štuporamo) nesti koga, jemanden huckepack tragen; ( nam. štupo na rami nesti [?], tudi: štupo-kramo nesti, = prper nesti, C.); prim. bav. stupp = Pulver, Pfeffer, Levst. (Rok.).
  7. štȗpar, -rja, m. kdor štupo prodaja, Valj. (Rad).
  8. štúpast, adj. pulvericht, pulverig, Cig.
  9. štupáti, -ȃm, vb. impf. 1) mit einem pulverisierten Gewürz (Pfeffer u. dgl.) bestreuen; — 2) temu ni štupati, diesem darf man nicht trauen, Gor., Savinska dol.; — tudi: štúpati.
  10. štȗpnica, f. die Pfefferbüchse, Cig., M., Gor.
  11. šȗba, f. = šavba, der Pelz, Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad).
  12. šúbəlj, -blja, (-bəljna), m. nekaka klobasa, Dict., Pohl., Z.; prim. avstr.-nem. schübling, eine Art Wurst, C.
  13. šȗbica, f. dem. šuba; ein kleiner Pelz, Habd.- Mik.
  14. šȗbla, f. die Schaufel, Ip.- Mik., Gor.; der Stechspaten, Štrek.; — = velika velnica, Kras; — iz nem.
  15. šȗda, f. ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
  16. šúga, f. die Räude, die Krätze, C.; — iz hs.
  17. šȗgar, -rja, m. 1) der Wasenmeister, Jan., Fr.- C.; — 2) der Gerichtsdiener, C.; — iz nem. Scherge (?), C.
  18. šȗhta, f. die Laube, M., Z., jvzhŠt.
  19. šuhtáti, -ȃm, vb. impf. rauschen, C.; — prim. šohtati.
  20. šȗj, šúja, adj. = lev, link, Cig., Jan., C., Rez.- C.
  21. šúja, f. die Binse (iuncus sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  22. 1. šújica, f. linke Hand, Jarn., Rib.- Mik.
  23. 2. šȗjica, f. die schräge Richtung, die Schiefe: po šujici postaviti, schief stellen, (po šujci) DZ., Erj. (Torb.), Nov., Vrt.; s šujico (s šujco), schräge, Mur., Met.; — nam. ševica.
  24. šúka, f. der Schupf, V.-Cig.
  25. 1. šúkati, šȗkam, vb. impf. 1) = drsati z nogama po podu ( prim. bav. schucken, mit kurzem Schwunge in Bewegung setzen), Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) puffen, stoßen, C.; — 3) = tepsti: otroci s šibo šukajo ovce, kadar jih ženo, Št.
  26. 2. šúkati, šȗkam, vb. impf. abstutzen: š. hlod, Cig.; — š. se, eingehen, zusammenschrumpfen, Z.
  27. 1. šúkniti, šȗknem, vb. pf. 1) schlüpfen: š. v posteljo, Z.; — 2) stoßen, Z.; š. komu kaj, jemandem heimlich etwas geben, C.
  28. 2. šúkniti, šȗknem, vb. pf. abkürzen, Z.; sukno š., das Tuch (durch Einfassen) abkürzen, Z.; š. se, eingehen, zusammenschrumpfen, Z.
  29. šȗł, šúla, adj. mit kleinen Ohren: šul oven, C.
  30. šúla, f. = šula ovca, ein Schaf mit kleinen Ohren, Fr.- C.
  31. šȗłəc, -łca, m. = šulavec, Z.
  32. šúliti, -im, vb. impf. streichen, kratzen, Štrek.; — š. se = smukati se: otrok, pes se šuli okoli človeka, Ip.- Erj. (Torb.): sich duckend schleichen, C.; mačka se za gredo šuli, Z.
  33. šȗlj, m. ein abgesägtes Baumstammstück, der Block, Hal.- C.; — prim. ščuljek.
  34. šȗljək, -ljka, m. = šulj, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; — prim. ščuljek.
  35. šȗm, m. 1) das Geräusch; kdor se šuma boji, v listje ne hodi! Glas.; brez šuma; š. delati; š. gnati, viel Wesens von einer Sache machen, Cig.; — 2) = slap, der Wasserfall, Mik., Gor., Poh.; š. pri fužinah, Rož.- Kres; — 3) der Rausch, C.
  36. šúma, f. dichter Wald, das Dickicht, Mur., Cig., Jan., Mik., Notr.; — v šumo je obrnjen = prismojen je, Pjk. (Črt.).
  37. šumȃd, f. coll. die Reiser, Fr.- C.
  38. šumák, m. ein alberner, dummer Mensch, Habd.- Mik.
  39. šumár, -rja, m. der Waldheger, Cig.
  40. šȗmast, adj. berauscht, C.
  41. šumástiti, -ȃstim, vb. impf. rauschen, (šem-) C., Bes.
  42. šumastje, n. die Albernheit, die Dummheit, Habd.- Mik.
  43. šumátiti, -ȃtim, vb. impf. rauschen, rascheln: po listju š., Cig., C.
  44. šȗməc, -mca, m. der Gießbach, C.
  45. šumẹ̑la, f. 1) die Heiserkeit, zapŠt.; — 2) pl. šumele, die Handharmonika, vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Kres.
  46. šumẹ̑lice, f. pl. dem. šumele; die Harmonika, C.
  47. šumẹ̑łke, f. pl. = pljuča, die Lunge, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  48. šúmən, -mna, adj. 1) rauschend, brausend, lärmend, Cig., Jan., M., Nov.; — 2) betäubt, Jarn.- M.; šumna glava, C.; — berauscht, C.
  49. šumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen; voda v potoku šumi; — po ušesih mi šumi, es saust mir in den Ohren.
  50. šumı̑čje, n. = mah in drobna hosta, C.
  51. šȗmje, n. das Gestrüppe, das Dickicht, Jan., Bes.
  52. šumljáti, -ȃm, vb. impf. sanft rauschen, säuseln.
  53. šȗmnica, f. die Waldquelle, Jarn.
  54. šȗmnik, m. = šumevec, Cig.
  55. šumolẹ̑za, f. = samolezga, zimolez, kostenika, C.
  56. šȗmoma, adv. geräuschvoll, Bes.
  57. šumorẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, C.
  58. šumǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. rauschen, tosen, C.; — lärmen, ogr.- Mik.
  59. šumòt, -óta, m. das Geräusch, das Gesäuse; Mur., Cig., Jan., C.
  60. šumotȃnje, n. das Rauschen, das Sausen, Cig.
  61. šumotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. rauschen, sausen.
  62. šumotljȃnje, n. sanftes Rauschen, das Säuseln, Mur., Jan.
  63. šumotljáti, -ȃm, vb. impf. sanft rauschen, säuseln, Mur., Cig., Jan.
  64. šumrȃd, f. das Gestrüpp, C.
  65. šumrẹ́ti, -ím, vb. impf. = šumoreti, C.
  66. šundrálọ, n. der Lärmer, Cig.
  67. šundráti, -ȃm, vb. impf. lärmen, poltern, Cig., Jan., C., Dol.
  68. šȗnt, m. die Aufhetzung, die Aufwiegelung, Cig.
  69. šúntati, -am, vb. impf. hetzen, aufwiegeln; prim. švab. schünden = antreiben, stvn. scundan, Levst. (Rok.).
  70. šȗp, šúpa, adj. hohl, C., Z.; — prim. šupelj.
  71. šȗpək, -pka, m. ne trda, votla zelna glava, C.; — prim. šupelj.
  72. šúpəlj, -plja, adj. durchlöchert, hohl, Dol., Notr.- Cig., Jan., M., C., Erj. (Min.), Žnid.; š. hrast, Rib.- Mik.; š. kamen, C.; š. zob, oreh, BlKr.; na šupljih slopeh, Nov.
  73. šúpəljnast, adj. = šupelj, Svet. (Rok.).
  74. šúpəljnost, f. die Hohlheit, Dict.
  75. šȗpje, n. hohle Krautköpfe, C.
  76. šȗplja, f. die Höhle, das Loch, C.
  77. šuplják, m. 1) = prazen, gluh oreh a. leščnik, BlKr.; — votel zob, BlKr.; — 2 der Hohlkopf, der Dummkopf, Cig., C.
  78. šuplję́nka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  79. šupljezǫ̑bnica, f. der Hohlzahn (galeopsis versicolor), Vrt.
  80. šupljína, f. die Höhle, Cig., Jan., M.; das Loch, Zora.
  81. šúpljiti, -im, vb. impf. höhlen, Cig., C.; — glavo si š. = glavo si beliti, Cig., C.
  82. šúpljost, f. die Hohlheit, Cig.
  83. šupljóta, f. die Höhlung, C.
  84. šȗri, m. die Feldgrille, Cig.; šuri-muri, pojdi ven! tako kličejo otroci murne iz luknjic.
  85. šúrja, m. = šurjak, Kras- Cig., Mik.
  86. šurják, m. = moje žene brat, der Schwager, Cig., Jan., C., Vrt., BlKr.
  87. šurjákinja, f. = žena šurjakova, Cig.
  88. šȗrtati, -am, vb. impf. = prežati ( n. pr. pri svatovščinah), Trst. (Let. 1876, 79.).
  89. šȗst, m. das Geräusch, C.
  90. šústati, -am, vb. impf. rauschen, C.
  91. šustẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, Trst. (Let.), (šušteti) Jan.; — kaj šustiš tod? = kaj se tod potikaš? BlKr.
  92. šústniti, šȗstnem, vb. pf. mit Geräusch stürzen, C.
  93. šȗšast, adj. hornlos: š. kozel, M., C.
  94. šȗšəc, -šca, m. ein Bock ohne Hörner, M., C.
  95. šȗškanje, n. das Rauschen, das Lärmen, Bes.
  96. šȗškati, -am, vb. impf. rauschen: voda, veter šuška, C.
  97. šušlják, m. ein langsamer Mensch, der Zauderer, der Mauschler, Valj. (Rad), (šušljek, Mur., C.).
  98. šušljáti, -ȃm, vb. impf. 1) langsam thun, zaudern, mauscheln, C., Z.; — 2) still reden, lispeln, C.
  99. šušmȃd, f. dürres Gestrüppe, dürres Reisig, Fr.- C.; — pogl. sušmad.
  100. šušmár, -rja, m. der Pfuscher, der Stümper, Cig., Jan., ZgD., LjZv., Kr.; Že bukve vsak šušmar daje med ljudi, Preš.

   88.487 88.587 88.687 88.787 88.887 88.987 89.087 89.187 89.287 89.387  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA