Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (88.987-89.086)
-
štúlica, f. dem. štula; 1) der Spitzkopf, Cig., C.; — 2) štulice, neke štulaste hruške, Z., Blc.-C.
-
štúliti, štȗlim, vb. impf. 1) abstutzen: š. konju rep, Cig., Jan.; — 2) (Unpassendes) anfügen, einmengen, aufdrängen: tuje besede v jezik š., Cig.; kam to štuliš? Levst. (Rok.); — š. se, sich aufdringlich einmengen, sich aufdrängen, Cig., Jan., C., Kr., Št.; v vsako reč se štuli, M.; za župana se štuli, pa ga nečemo; star je, pa se mej fante štuli; v gnečo se š., Lašče- Levst. (Rok.); š. se krog koga, jemandem zudringlich den Hof machen, C.; — š. se, sich brüsten, Jan., C.; š. se za koga, sich für jemanden ausgeben, Cig., M.; — 3) štuli se mi = preseda mi, BlKr.- Let.
-
štúliti se, -im se, vb. impf. sich spreizen, sich sträuben, Jan.; — = obotavljati se ( prim. stvn. stullan, švab. stollen) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
štúmbəlj, -blja, m. 1) ein großer Topf, vzhŠt.- C.; ein länglicher Krug, Trst. (Let.); — 2) der Narr, C.
-
štùmf, štúmfa, m. der Strumpf; — prim. bav. stumpf = Strumpf, Levst. (Rok.).
-
štúpa, f. 1) etwas zu Pulver Verkleinertes; das medicinische Pulver; — bes. gestoßener Pfeffer; — 2) štupo-ramo (štuporamo) nesti koga, jemanden huckepack tragen; ( nam. štupo na rami nesti [?], tudi: štupo-kramo nesti, = prper nesti, C.); — prim. bav. stupp = Pulver, Pfeffer, Levst. (Rok.).
-
štȗpar, -rja, m. kdor štupo prodaja, Valj. (Rad).
-
štúpast, adj. pulvericht, pulverig, Cig.
-
štupáti, -ȃm, vb. impf. 1) mit einem pulverisierten Gewürz (Pfeffer u. dgl.) bestreuen; — 2) temu ni štupati, diesem darf man nicht trauen, Gor., Savinska dol.; — tudi: štúpati.
-
štȗpnica, f. die Pfefferbüchse, Cig., M., Gor.
-
šȗba, f. = šavba, der Pelz, Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad).
-
šúbəlj, -blja, (-bəljna), m. nekaka klobasa, Dict., Pohl., Z.; — prim. avstr.-nem. schübling, eine Art Wurst, C.
-
šȗbica, f. dem. šuba; ein kleiner Pelz, Habd.- Mik.
-
šȗbla, f. die Schaufel, Ip.- Mik., Gor.; der Stechspaten, Štrek.; — = velika velnica, Kras; — iz nem.
-
šȗda, f. ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
-
šúga, f. die Räude, die Krätze, C.; — iz hs.
-
šȗgar, -rja, m. 1) der Wasenmeister, Jan., Fr.- C.; — 2) der Gerichtsdiener, C.; — iz nem. Scherge (?), C.
-
šȗhta, f. die Laube, M., Z., jvzhŠt.
-
šuhtáti, -ȃm, vb. impf. rauschen, C.; — prim. šohtati.
-
šȗj, šúja, adj. = lev, link, Cig., Jan., C., Rez.- C.
-
šúja, f. die Binse (iuncus sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
-
1. šújica, f. linke Hand, Jarn., Rib.- Mik.
-
2. šȗjica, f. die schräge Richtung, die Schiefe: po šujici postaviti, schief stellen, (po šujci) DZ., Erj. (Torb.), Nov., Vrt.; s šujico (s šujco), schräge, Mur., Met.; — nam. ševica.
-
šúka, f. der Schupf, V.-Cig.
-
1. šúkati, šȗkam, vb. impf. 1) = drsati z nogama po podu ( prim. bav. schucken, mit kurzem Schwunge in Bewegung setzen), Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) puffen, stoßen, C.; — 3) = tepsti: otroci s šibo šukajo ovce, kadar jih ženo, Št.
-
2. šúkati, šȗkam, vb. impf. abstutzen: š. hlod, Cig.; — š. se, eingehen, zusammenschrumpfen, Z.
-
1. šúkniti, šȗknem, vb. pf. 1) schlüpfen: š. v posteljo, Z.; — 2) stoßen, Z.; š. komu kaj, jemandem heimlich etwas geben, C.
-
2. šúkniti, šȗknem, vb. pf. abkürzen, Z.; sukno š., das Tuch (durch Einfassen) abkürzen, Z.; š. se, eingehen, zusammenschrumpfen, Z.
-
šȗł, šúla, adj. mit kleinen Ohren: šul oven, C.
-
šúla, f. = šula ovca, ein Schaf mit kleinen Ohren, Fr.- C.
-
šȗłəc, -łca, m. = šulavec, Z.
-
šúliti, -im, vb. impf. streichen, kratzen, Štrek.; — š. se = smukati se: otrok, pes se šuli okoli človeka, Ip.- Erj. (Torb.): sich duckend schleichen, C.; mačka se za gredo šuli, Z.
-
šȗlj, m. ein abgesägtes Baumstammstück, der Block, Hal.- C.; — prim. ščuljek.
-
šȗljək, -ljka, m. = šulj, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; — prim. ščuljek.
-
šȗm, m. 1) das Geräusch; kdor se šuma boji, v listje ne hodi! Glas.; brez šuma; š. delati; š. gnati, viel Wesens von einer Sache machen, Cig.; — 2) = slap, der Wasserfall, Mik., Gor., Poh.; š. pri fužinah, Rož.- Kres; — 3) der Rausch, C.
-
šúma, f. dichter Wald, das Dickicht, Mur., Cig., Jan., Mik., Notr.; — v šumo je obrnjen = prismojen je, Pjk. (Črt.).
-
šumȃd, f. coll. die Reiser, Fr.- C.
-
šumák, m. ein alberner, dummer Mensch, Habd.- Mik.
-
šumár, -rja, m. der Waldheger, Cig.
-
šȗmast, adj. berauscht, C.
-
šumástiti, -ȃstim, vb. impf. rauschen, (šem-) C., Bes.
-
šumastje, n. die Albernheit, die Dummheit, Habd.- Mik.
-
šumátiti, -ȃtim, vb. impf. rauschen, rascheln: po listju š., Cig., C.
-
šȗməc, -mca, m. der Gießbach, C.
-
šumẹ̑la, f. 1) die Heiserkeit, zapŠt.; — 2) pl. šumele, die Handharmonika, vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Kres.
-
šumẹ̑lice, f. pl. dem. šumele; die Harmonika, C.
-
šumẹ̑łke, f. pl. = pljuča, die Lunge, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
-
šúmən, -mna, adj. 1) rauschend, brausend, lärmend, Cig., Jan., M., Nov.; — 2) betäubt, Jarn.- M.; šumna glava, C.; — berauscht, C.
-
šumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen; voda v potoku šumi; — po ušesih mi šumi, es saust mir in den Ohren.
-
šumı̑čje, n. = mah in drobna hosta, C.
-
šȗmje, n. das Gestrüppe, das Dickicht, Jan., Bes.
-
šumljáti, -ȃm, vb. impf. sanft rauschen, säuseln.
-
šȗmnica, f. die Waldquelle, Jarn.
-
šȗmnik, m. = šumevec, Cig.
-
šumolẹ̑za, f. = samolezga, zimolez, kostenika, C.
-
šȗmoma, adv. geräuschvoll, Bes.
-
šumorẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, C.
-
šumǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. rauschen, tosen, C.; — lärmen, ogr.- Mik.
-
šumòt, -óta, m. das Geräusch, das Gesäuse; Mur., Cig., Jan., C.
-
šumotȃnje, n. das Rauschen, das Sausen, Cig.
-
šumotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. rauschen, sausen.
-
šumotljȃnje, n. sanftes Rauschen, das Säuseln, Mur., Jan.
-
šumotljáti, -ȃm, vb. impf. sanft rauschen, säuseln, Mur., Cig., Jan.
-
šumrȃd, f. das Gestrüpp, C.
-
šumrẹ́ti, -ím, vb. impf. = šumoreti, C.
-
šundrálọ, n. der Lärmer, Cig.
-
šundráti, -ȃm, vb. impf. lärmen, poltern, Cig., Jan., C., Dol.
-
šȗnt, m. die Aufhetzung, die Aufwiegelung, Cig.
-
šúntati, -am, vb. impf. hetzen, aufwiegeln; — prim. švab. schünden = antreiben, stvn. scundan, Levst. (Rok.).
-
šȗp, šúpa, adj. hohl, C., Z.; — prim. šupelj.
-
šȗpək, -pka, m. ne trda, votla zelna glava, C.; — prim. šupelj.
-
šúpəlj, -plja, adj. durchlöchert, hohl, Dol., Notr.- Cig., Jan., M., C., Erj. (Min.), Žnid.; š. hrast, Rib.- Mik.; š. kamen, C.; š. zob, oreh, BlKr.; na šupljih slopeh, Nov.
-
šúpəljnast, adj. = šupelj, Svet. (Rok.).
-
šúpəljnost, f. die Hohlheit, Dict.
-
šȗpje, n. hohle Krautköpfe, C.
-
šȗplja, f. die Höhle, das Loch, C.
-
šuplják, m. 1) = prazen, gluh oreh a. leščnik, BlKr.; — votel zob, BlKr.; — 2 der Hohlkopf, der Dummkopf, Cig., C.
-
šuplję́nka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
-
šupljezǫ̑bnica, f. der Hohlzahn (galeopsis versicolor), Vrt.
-
šupljína, f. die Höhle, Cig., Jan., M.; das Loch, Zora.
-
šúpljiti, -im, vb. impf. höhlen, Cig., C.; — glavo si š. = glavo si beliti, Cig., C.
-
šúpljost, f. die Hohlheit, Cig.
-
šupljóta, f. die Höhlung, C.
-
šȗri, m. die Feldgrille, Cig.; šuri-muri, pojdi ven! tako kličejo otroci murne iz luknjic.
-
šúrja, m. = šurjak, Kras- Cig., Mik.
-
šurják, m. = moje žene brat, der Schwager, Cig., Jan., C., Vrt., BlKr.
-
šurjákinja, f. = žena šurjakova, Cig.
-
šȗrtati, -am, vb. impf. = prežati ( n. pr. pri svatovščinah), Trst. (Let. 1876, 79.).
-
šȗst, m. das Geräusch, C.
-
šústati, -am, vb. impf. rauschen, C.
-
šustẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, Trst. (Let.), (šušteti) Jan.; — kaj šustiš tod? = kaj se tod potikaš? BlKr.
-
šústniti, šȗstnem, vb. pf. mit Geräusch stürzen, C.
-
šȗšast, adj. hornlos: š. kozel, M., C.
-
šȗšəc, -šca, m. ein Bock ohne Hörner, M., C.
-
šȗškanje, n. das Rauschen, das Lärmen, Bes.
-
šȗškati, -am, vb. impf. rauschen: voda, veter šuška, C.
-
šušlják, m. ein langsamer Mensch, der Zauderer, der Mauschler, Valj. (Rad), (šušljek, Mur., C.).
-
šušljáti, -ȃm, vb. impf. 1) langsam thun, zaudern, mauscheln, C., Z.; — 2) still reden, lispeln, C.
-
šušmȃd, f. dürres Gestrüppe, dürres Reisig, Fr.- C.; — pogl. sušmad.
-
šušmár, -rja, m. der Pfuscher, der Stümper, Cig., Jan., ZgD., LjZv., Kr.; Že bukve vsak šušmar daje med ljudi, Preš.
88.487 88.587 88.687 88.787 88.887 88.987 89.087 89.187 89.287 89.387
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani