Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (88.887-88.986)
-
štramljáti, -ȃm, vb. impf. trampeln, Jan.; po kamenju š., Bes.; — prim. nem. strampeln.
-
štramljè, -ę́ta, m. ein Tölpel, Glas.
-
štrbálja, f. ein schlechter Wald, C.; ein Wald mit dürrem Holz oder Krummholz, Z.
-
štrbáljast, adj. mit dürrem oder krummem Gehölz, Z.; štrbaljasta gošča ima redke veje, C.
-
štrbę̑nkati, -am, vb. impf. klempern, klimpern, BlKr.
-
štrbǫ́ncəlj, -clja, m. die Eierpflaume, die Rosspflaume, Guts.- Cig., Jarn., Jan., C., Tuš. (R.), Notr.; — die Reine Claude, Jarn. (Sadj.).
-
štrbònk, interj. = štrbunk, LjZv.
-
štrbúnkati, -am, vb. impf. ad štrbunkniti.
-
štrbúnkniti, -ȗnknem, vb. pf. hineinplumpen: v vodo š.; — mit einem Worte herausplatzen, C.
-
štŕcalica, f. das Klystier, C.
-
štrcȃljka, f. = otročja brizgalnica od bezgovine, die Handspritze, BlKr.
-
štŕcati, štȓcam, vb. impf. = štrkati, C.; — = tepsti: s šibo koga š., Fr.- C.
-
štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.
-
štrcljáti, -ȃm, vb. impf. = s pirhom ob pirh trkati za igro, Navr. (Let.), BlKr.
-
štŕčati, -ím, vb. impf. = strčati, emporragen, hervorragen, M., BlKr., Goriš.
-
štȓčnica, f. der Spritzfisch (chelmon rostratus), Erj. (Z.).
-
štrę́ca, f. = šparon, Notr.; — grahove štrece, Erbsenranken, Notr.; — die holzige Wurzel der Rübe, der Kohlrübe u. dgl., M.
-
štrę́cast, adj. holzicht, Cig., M.
-
štrẹ́kəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, M., Z.; — 2) der Zapfen einer Welle, C.; — prim. strekelj.
-
štréməlj, -mlja, m. der Baumstumpf, der Baumstock, Cig., Jan.; — ein dürrer Baumast, Valj. (Rad), Gor.- M.
-
štrengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren: š. z železom, z denarji, C.; klimpern: na citre š., C.; — prim. strinketati.
-
štrẹ́nica, f. dem. štrena; — štrenice, das Kettenende der Leinwand (am Webstuhl), Cig.
-
štrfìč, -íča, m. 1) = strpič: štrfiče kazati, C.; — 2) neka hruška, C.
-
štrfı̑čək, -čka, m. dem. štrfič; — neka češplja, kajk.- Valj. (Rad).
-
štrı̑c, adv., praep., Mur., Cig., pogl. vštric.
-
štrícati se, -am se, vb. impf. 1) in Reihe und Glied stehen, Fronte machen, V.-Cig.; — 2) wetteifern, Gor.
-
štríga, f. = štrija, Jan. (H.).
-
štrígalica, f., Cig., Jan., C., pogl. strigalica.
-
štrı̑glja, f., vzhŠt., pogl. striglja.
-
štrigǫ̑n, m. der Blutsauger (der Vampyr), Jarn., C.; — prim. štriga.
-
štríja, f. = vešča, čarovnica, copernica, C., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. it. strega, Hexe.
-
štrı̑t, adv. = vštrit, vštric: na štrit iti, vzhŠt.
-
štrı̑tən, -tna, adj. štritne vrste, Stirnreihen, Telov.; — prim. štrit, vštrit.
-
štrítof, m. 1) ein Tuch- oder Leinwandstreifen, Notr.; bes. der Randstreifen beim Tuch, Notr., jvzhŠt.; — 2) dasjenige, woran man das Garn zum Knäuel windet, der Kern des Knäuels, jvzhŠt.- C.; — 3) das Hölzchen, mit dessen Hilfe man Garn windet, Valj. (Rad), Savinska dol., SlGor.
-
1. štȓk, m. 1) der Spritztropfen, der Spritzer: š. vode, C.; — 2) ein Schlag mit der Peitsche, Cig., M.
-
2. štȓk, m. der Storch, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., Danj. (Posv. p.), Frey. (F.), Erj. (Ž.), vzhŠt.; — kranjski š., eine Art Laufkäfer (carabus caelatus), Nkol.
-
štŕka, f. 1) eine kleine Spritze, Fr.- C.; — 2) ime kravi, katera rada štrka (= bezlja), BlKr.- Let.
-
štrkáč, m. der Wasserspritzer, Cig.
-
štŕkalica, f. 1) die Spritze, Fr.- C., M.; — die Klystierspritze, Cig.; — 2) lok v otročjo igračo, Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.).
-
štŕkanje, n. 1) das Spritzen, M.; — 2) das schnelle Hinundherspringen, M.; — die Bewegungen des Uhrpendels, Zora.
-
štrkȃt, m. eine Art Aronstab (arum italicum), Sovinjak ( Ist.)- Erj. (Torb.).
-
1. štŕkati, štȓkam, vb. impf. ad štrkniti; 1) spritzen ( intr.); mleko štrka iz sesca; dež štrka, es tröpfelt, Cig., Soška dol., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) spritzen ( trans.), vodo štrkati v rane; — 3) schnell sich bewegen, schießen: miška štrka sem ter tja, LjZv.; — ura štrka, das Uhrpendel bewegt sich hin und her, C.; po noči lučce štrkajo, bei der Nacht schießen die Irrlichter umher, Z.; iskre štrkajo, Funken sprühen, C., Savinska dol.; luč štrka, das Licht flackert, C.; drva na ognju štrkajo (platzen), C.; — 4) schlagen, C.; bes. mit der Peitsche schlagen, M.; — š. koga s fižolom (bewerfen), Goriš.
-
2. štrkati, -am, vb. impf. = bezljati, BlKr.; = š. se; blago se štrka, das Vieh ist durch Bremsenstiche scheu geworden, Mik.; (koren: strk-, stechen, Mik. [Et.]).
-
štȓkəc, -kca, m. 1) der Spritztropfen, Jarn.; — 2) der Nasenstüber, Guts.- Cig.
-
štŕkəlj, -klja, m. = štrcelj, C., Z.
-
štrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. flackern (o luči), C.
-
štȓklja, f. die Holunderspritze, M., C.
-
štȓkljaj, m. ein Spritzstrahl, Jan., Z.
-
štŕkniti, štȓknem, vb. pf. 1) spritzen ( intr.); kri je štrknila iz rane, Dict.; mleko je štrknilo iz sesca, Z.; — 2) dahinschießen, huschen; — 3) spritzen ( trans.); kri š. na kaj, etwas mit Blut bespritzen; — 4) schlagen, C.; bes. einen Schlag mit der Ruthe oder Peitsche versetzen, M., Z., Polj.; — 5) kupico vina š., ein Glas ausstechen, austrinken, Mur., Cig.
-
štrkǫ̑č, f. der Strichregen, Ravne nad Livkom- Erj. (Torb.).
-
štrkolı̑n, m. ein junger Springinsfeld, Jan. (Slovn.); — prim. štrkavec 3).
-
štrkolı̑nčək, -čka, m. dem. štrkolin(ec), Glas.
-
štrkǫ́lja, f. die Stelze, Jan., vzhŠt.
-
štrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flackern (vom Licht), C., Z.
-
štrkọ̑tina, f. der Spritztropfen, Cig., Jan., M., Polj.; nekaj štrkotin je palo, M.; — der Spritzfleck, der Klecks, Cig., Jan.
-
štrkȗta, f. der Spritzfleck, Jan.
-
štrlẹ́ti, -ím, vb. impf. ragen, emporragen, hervorragen; — š. v koga, jemanden starr ansehen, Jan.
-
štrlı̑n, m. 1) = štrkolin, der Windbeutel, Z.; — 2) = štrlinec 2), der Erlenfink, Cig.
-
štrlína, f. etwas Hervorragendes ( z. B. ein Stein, ein Holz), Cig., C., Medv.- M.
-
štrlı̑ncati, -am, vb. impf. 1) herumflattern, V.-Cig.; herumschießen (von der Maus), Z.; — herumstreifen, vagabundieren, Cig., M., C.; — 2) unbesonnen handeln, Cig.
-
štrlı̑nəc, -nca, m. 1) = štrkolin, Cig.; — 2) der Erlenfink, der Zeisig, Guts.- Cig., Mur., Jan., Frey. (F.).
-
štrlı̑nkati, -am, vb. impf. = štrlincati, herumstreifen, schwärmen, Jarn.- C.
-
štrofáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
-
štrofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patschen: po vodi, po blatu š., C., Z.; sudeln: pri jedi š., C.
-
1. štrok, m. = 2. štrk, der Storch (ciconia), Habd.- Mik., Z., Frey. (F.), Erj. (Ž.).
-
štróməlj, -mlja, m. der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstengels, Z.; — der Rest eines abgebrochenen Zahnes, Z.; — prim. stremelj.
-
štropòt, -óta, m. das Gepolter, C., BlKr.; das Gestrampfe ( z. B. der Pferde), C.
-
štropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. poltern, Z.
-
štrpìč, -íča, m. = strpič, C., Nov.
-
štrpljáti, -ȃm, vb. impf. kaudern, Štrek.
-
štrtáča, f. = štrtica 2), Cig.
-
štrtȃl, m. das Viertel, Mur., Danj.- M.; (narejeno po zgledu besede "frtal" = Viertel, Štrek. [Arch.]).
-
štrtíca, f. 1) die Quarte (im Piketspiel), V.-Cig.; — 2) das jeden vierten Tag wiederkehrende Fieber, Mur.
-
štrtı̑n, m. = štrtinjak, Mur., Cig., Jan.
-
štrtı̑nka, f. = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — pogl. četrtinka.
-
štrȗc, m. = noj, der Strauß, Mur., Cig., Jan.; — it. struzzo.
-
štrúca, f. ein länglicher Brotlaib; — š. prediva = povesmo, Z., Dol.; — prim. kor.-nem. strutz, m.
-
štrȗcati, -am, vb. impf. s pirhi š. = turčati, Cig., C.
-
štrúkəlj, -klja, m. der Strudel (eine Mehlspeise); — iz nem.; prim. bav. struckel, C.
-
štù, interj. Zuruf an den eingespannten Ochsen, dass er rücklings gehe, Dol., jvzhŠt.
-
štúbəlj, -blja, m. eine Art länglicher Milchtopf, Hal.- Trst. (Let.); — prim. stublo.
-
štȗbljək, -bljəka, (-bəljka), m. dem. štubelj; lonec, v katerem se mleko siri in kisa, Št.- Valj. (Rad).
-
štȗca, f. = polič, C.; — prim. nem. Stutz, Stutzen.
-
štuča-krača, f. štučo-kračo prevrniti, einen Burzelbaum schlagen, LjZv.
-
štučíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
-
štȗčka, f. neko jabolko, C., Valj. (Rad); — neka hruška, jvzhŠt.
-
štȗčkati, -am, vb. impf. = 1. štukati, Dol.
-
štȗčnica, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
-
študę̑ra, f. = die Schnellwage, Dalm.; — prim. stodera.
-
študı̑rati, -am, vb. impf. studieren.
-
1. štúkati, štȗkam, vb. impf. ad štukniti, Dol., jvzhŠt.
-
2. štúkati, -am, vb. impf. auszanken: š. koga, Lašče- Levst. (Rok.); — š. se, streiten, C., ogr.- M.; — prim. bav. abstucken = zankend heruntermachen.
-
3. štúkati, -am, vb. impf. stücken, anstücken; — iz nem.
-
štukatūra, f. die Stuckarbeit, die Stuccatur, Cig., Jan., nk.
-
štukatūrən, -rna, adj. Stuck-, Stuccatur-: štukaturne olepšave, Cv.
-
štúkniti, štȗknem, vb. pf. š. vola, den Ochsen mit dem Rufe štu! rücklings gehen heißen, Štrek., Dol., jvzhŠt.
-
štúla, f. 1) ein stumpfer, hervorragender Gegenstand: der Stumpf, Cig., Jan., C.; — ein nackter Ast, Jan.; — der Hornstummel, C.; — der Fuß des Bettgestells, C.; — der Stelzfuß, Jan.; — der Hutgupf, Cig., C., Kr.; eine hohe Haube, C.; — ein hoher Kopfputz, Cig.; — ein Hut Zucker, V.-Cig.; štulo napeti = šobo napeti, Preš. ( LjZv. VIII. 570.); = štulo držati, Notr.; — 2) = krava brez rogov, Podkrnci- Erj. (Torb.), Ščav.- C.
-
štúlast, adj. 1) einem Stumpf ähnlich, stumpf, Cig., Jan.; — 2) mit abgestoßenen, abgebrochenen Hörnern: štulasta krava, C.; — 3) armlos, Cig., Jan.
-
štȗłəc, -łca, m. 1) ein kegelförmiges Ding, C.; der Spitzhut, Z.; — der Spitzapfel, Z.; — 2) človek s štulastim obrazom, M.; (psovka), Idrija; — 3) ein aufdringlicher Mensch, Z.
-
štȗlež, m. der Geck, Cig.
88.387 88.487 88.587 88.687 88.787 88.887 88.987 89.087 89.187 89.287
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani