Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (88.887-88.986)

  1. štramljáti, -ȃm, vb. impf. trampeln, Jan.; po kamenju š., Bes.; — prim. nem. strampeln.
  2. štramljè, -ę́ta, m. ein Tölpel, Glas.
  3. štrbálja, f. ein schlechter Wald, C.; ein Wald mit dürrem Holz oder Krummholz, Z.
  4. štrbáljast, adj. mit dürrem oder krummem Gehölz, Z.; štrbaljasta gošča ima redke veje, C.
  5. štrbę̑nkati, -am, vb. impf. klempern, klimpern, BlKr.
  6. štrbǫ́ncəlj, -clja, m. die Eierpflaume, die Rosspflaume, Guts.- Cig., Jarn., Jan., C., Tuš. (R.), Notr.; — die Reine Claude, Jarn. (Sadj.).
  7. štrbònk, interj. = štrbunk, LjZv.
  8. štrbúnkati, -am, vb. impf. ad štrbunkniti.
  9. štrbúnkniti, -ȗnknem, vb. pf. hineinplumpen: v vodo š.; — mit einem Worte herausplatzen, C.
  10. štŕcalica, f. das Klystier, C.
  11. štrcȃljka, f. = otročja brizgalnica od bezgovine, die Handspritze, BlKr.
  12. štŕcati, štȓcam, vb. impf. = štrkati, C.; — = tepsti: s šibo koga š., Fr.- C.
  13. štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.
  14. štrcljáti, -ȃm, vb. impf. = s pirhom ob pirh trkati za igro, Navr. (Let.), BlKr.
  15. štŕčati, -ím, vb. impf. = strčati, emporragen, hervorragen, M., BlKr., Goriš.
  16. štȓčnica, f. der Spritzfisch (chelmon rostratus), Erj. (Z.).
  17. štrę́ca, f. = šparon, Notr.; — grahove štrece, Erbsenranken, Notr.; — die holzige Wurzel der Rübe, der Kohlrübe u. dgl., M.
  18. štrę́cast, adj. holzicht, Cig., M.
  19. štrẹ́kəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, M., Z.; — 2) der Zapfen einer Welle, C.; — prim. strekelj.
  20. štréməlj, -mlja, m. der Baumstumpf, der Baumstock, Cig., Jan.; — ein dürrer Baumast, Valj. (Rad), Gor.- M.
  21. štrengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren: š. z železom, z denarji, C.; klimpern: na citre š., C.; — prim. strinketati.
  22. štrẹ́nica, f. dem. štrena; — štrenice, das Kettenende der Leinwand (am Webstuhl), Cig.
  23. štrfìč, -íča, m. 1) = strpič: štrfiče kazati, C.; — 2) neka hruška, C.
  24. štrfı̑čək, -čka, m. dem. štrfič; — neka češplja, kajk.- Valj. (Rad).
  25. štrı̑c, adv., praep., Mur., Cig., pogl. vštric.
  26. štrícati se, -am se, vb. impf. 1) in Reihe und Glied stehen, Fronte machen, V.-Cig.; — 2) wetteifern, Gor.
  27. štríga, f. = štrija, Jan. (H.).
  28. štrígalica, f., Cig., Jan., C., pogl. strigalica.
  29. štrı̑glja, f., vzhŠt., pogl. striglja.
  30. štrigǫ̑n, m. der Blutsauger (der Vampyr), Jarn., C.; — prim. štriga.
  31. štríja, f. = vešča, čarovnica, copernica, C., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. it. strega, Hexe.
  32. štrı̑t, adv. = vštrit, vštric: na štrit iti, vzhŠt.
  33. štrı̑tən, -tna, adj. štritne vrste, Stirnreihen, Telov.; — prim. štrit, vštrit.
  34. štrítof, m. 1) ein Tuch- oder Leinwandstreifen, Notr.; bes. der Randstreifen beim Tuch, Notr., jvzhŠt.; — 2) dasjenige, woran man das Garn zum Knäuel windet, der Kern des Knäuels, jvzhŠt.- C.; — 3) das Hölzchen, mit dessen Hilfe man Garn windet, Valj. (Rad), Savinska dol., SlGor.
  35. 1. štȓk, m. 1) der Spritztropfen, der Spritzer: š. vode, C.; — 2) ein Schlag mit der Peitsche, Cig., M.
  36. 2. štȓk, m. der Storch, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., Danj. (Posv. p.), Frey. (F.), Erj. (Ž.), vzhŠt.; — kranjski š., eine Art Laufkäfer (carabus caelatus), Nkol.
  37. štŕka, f. 1) eine kleine Spritze, Fr.- C.; — 2) ime kravi, katera rada štrka (= bezlja), BlKr.- Let.
  38. štrkáč, m. der Wasserspritzer, Cig.
  39. štŕkalica, f. 1) die Spritze, Fr.- C., M.; — die Klystierspritze, Cig.; — 2) lok v otročjo igračo, Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.).
  40. štŕkanje, n. 1) das Spritzen, M.; — 2) das schnelle Hinundherspringen, M.; — die Bewegungen des Uhrpendels, Zora.
  41. štrkȃt, m. eine Art Aronstab (arum italicum), Sovinjak ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  42. 1. štŕkati, štȓkam, vb. impf. ad štrkniti; 1) spritzen ( intr.); mleko štrka iz sesca; dež štrka, es tröpfelt, Cig., Soška dol., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) spritzen ( trans.), vodo štrkati v rane; — 3) schnell sich bewegen, schießen: miška štrka sem ter tja, LjZv.; — ura štrka, das Uhrpendel bewegt sich hin und her, C.; po noči lučce štrkajo, bei der Nacht schießen die Irrlichter umher, Z.; iskre štrkajo, Funken sprühen, C., Savinska dol.; luč štrka, das Licht flackert, C.; drva na ognju štrkajo (platzen), C.; — 4) schlagen, C.; bes. mit der Peitsche schlagen, M.; — š. koga s fižolom (bewerfen), Goriš.
  43. 2. štrkati, -am, vb. impf. = bezljati, BlKr.; = š. se; blago se štrka, das Vieh ist durch Bremsenstiche scheu geworden, Mik.; (koren: strk-, stechen, Mik. [Et.]).
  44. štȓkəc, -kca, m. 1) der Spritztropfen, Jarn.; — 2) der Nasenstüber, Guts.- Cig.
  45. štŕkəlj, -klja, m. = štrcelj, C., Z.
  46. štrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. flackern (o luči), C.
  47. štȓklja, f. die Holunderspritze, M., C.
  48. štȓkljaj, m. ein Spritzstrahl, Jan., Z.
  49. štŕkniti, štȓknem, vb. pf. 1) spritzen ( intr.); kri je štrknila iz rane, Dict.; mleko je štrknilo iz sesca, Z.; — 2) dahinschießen, huschen; — 3) spritzen ( trans.); kri š. na kaj, etwas mit Blut bespritzen; — 4) schlagen, C.; bes. einen Schlag mit der Ruthe oder Peitsche versetzen, M., Z., Polj.; — 5) kupico vina š., ein Glas ausstechen, austrinken, Mur., Cig.
  50. štrkǫ̑č, f. der Strichregen, Ravne nad Livkom- Erj. (Torb.).
  51. štrkolı̑n, m. ein junger Springinsfeld, Jan. (Slovn.); — prim. štrkavec 3).
  52. štrkolı̑nčək, -čka, m. dem. štrkolin(ec), Glas.
  53. štrkǫ́lja, f. die Stelze, Jan., vzhŠt.
  54. štrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flackern (vom Licht), C., Z.
  55. štrkọ̑tina, f. der Spritztropfen, Cig., Jan., M., Polj.; nekaj štrkotin je palo, M.; — der Spritzfleck, der Klecks, Cig., Jan.
  56. štrkȗta, f. der Spritzfleck, Jan.
  57. štrlẹ́ti, -ím, vb. impf. ragen, emporragen, hervorragen; — š. v koga, jemanden starr ansehen, Jan.
  58. štrlı̑n, m. 1) = štrkolin, der Windbeutel, Z.; — 2) = štrlinec 2), der Erlenfink, Cig.
  59. štrlína, f. etwas Hervorragendes ( z. B. ein Stein, ein Holz), Cig., C., Medv.- M.
  60. štrlı̑ncati, -am, vb. impf. 1) herumflattern, V.-Cig.; herumschießen (von der Maus), Z.; — herumstreifen, vagabundieren, Cig., M., C.; — 2) unbesonnen handeln, Cig.
  61. štrlı̑nəc, -nca, m. 1) = štrkolin, Cig.; — 2) der Erlenfink, der Zeisig, Guts.- Cig., Mur., Jan., Frey. (F.).
  62. štrlı̑nkati, -am, vb. impf. = štrlincati, herumstreifen, schwärmen, Jarn.- C.
  63. štrofáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
  64. štrofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patschen: po vodi, po blatu š., C., Z.; sudeln: pri jedi š., C.
  65. 1. štrok, m. = 2. štrk, der Storch (ciconia), Habd.- Mik., Z., Frey. (F.), Erj. (Ž.).
  66. štróməlj, -mlja, m. der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstengels, Z.; — der Rest eines abgebrochenen Zahnes, Z.; — prim. stremelj.
  67. štropòt, -óta, m. das Gepolter, C., BlKr.; das Gestrampfe ( z. B. der Pferde), C.
  68. štropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. poltern, Z.
  69. štrpìč, -íča, m. = strpič, C., Nov.
  70. štrpljáti, -ȃm, vb. impf. kaudern, Štrek.
  71. štrtáča, f. = štrtica 2), Cig.
  72. štrtȃl, m. das Viertel, Mur., Danj.- M.; (narejeno po zgledu besede "frtal" = Viertel, Štrek. [Arch.]).
  73. štrtíca, f. 1) die Quarte (im Piketspiel), V.-Cig.; — 2) das jeden vierten Tag wiederkehrende Fieber, Mur.
  74. štrtı̑n, m. = štrtinjak, Mur., Cig., Jan.
  75. štrtı̑nka, f. = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — pogl. četrtinka.
  76. štrȗc, m. = noj, der Strauß, Mur., Cig., Jan.; — it. struzzo.
  77. štrúca, f. ein länglicher Brotlaib; — š. prediva = povesmo, Z., Dol.; — prim. kor.-nem. strutz, m.
  78. štrȗcati, -am, vb. impf. s pirhi š. = turčati, Cig., C.
  79. štrúkəlj, -klja, m. der Strudel (eine Mehlspeise); — iz nem.; prim. bav. struckel, C.
  80. štù, interj. Zuruf an den eingespannten Ochsen, dass er rücklings gehe, Dol., jvzhŠt.
  81. štúbəlj, -blja, m. eine Art länglicher Milchtopf, Hal.- Trst. (Let.); — prim. stublo.
  82. štȗbljək, -bljəka, (-bəljka), m. dem. štubelj; lonec, v katerem se mleko siri in kisa, Št.- Valj. (Rad).
  83. štȗca, f. = polič, C.; — prim. nem. Stutz, Stutzen.
  84. štuča-krača, f. štučo-kračo prevrniti, einen Burzelbaum schlagen, LjZv.
  85. štučíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  86. štȗčka, f. neko jabolko, C., Valj. (Rad); — neka hruška, jvzhŠt.
  87. štȗčkati, -am, vb. impf. = 1. štukati, Dol.
  88. štȗčnica, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  89. študę̑ra, f. = die Schnellwage, Dalm.; — prim. stodera.
  90. študı̑rati, -am, vb. impf. studieren.
  91. 1. štúkati, štȗkam, vb. impf. ad štukniti, Dol., jvzhŠt.
  92. 2. štúkati, -am, vb. impf. auszanken: š. koga, Lašče- Levst. (Rok.); — š. se, streiten, C., ogr.- M.; — prim. bav. abstucken = zankend heruntermachen.
  93. 3. štúkati, -am, vb. impf. stücken, anstücken; — iz nem.
  94. štukatūra, f. die Stuckarbeit, die Stuccatur, Cig., Jan., nk.
  95. štukatūrən, -rna, adj. Stuck-, Stuccatur-: štukaturne olepšave, Cv.
  96. štúkniti, štȗknem, vb. pf. š. vola, den Ochsen mit dem Rufe štu! rücklings gehen heißen, Štrek., Dol., jvzhŠt.
  97. štúla, f. 1) ein stumpfer, hervorragender Gegenstand: der Stumpf, Cig., Jan., C.; — ein nackter Ast, Jan.; — der Hornstummel, C.; — der Fuß des Bettgestells, C.; — der Stelzfuß, Jan.; — der Hutgupf, Cig., C., Kr.; eine hohe Haube, C.; — ein hoher Kopfputz, Cig.; — ein Hut Zucker, V.-Cig.; štulo napeti = šobo napeti, Preš. ( LjZv. VIII. 570.); = štulo držati, Notr.; — 2) = krava brez rogov, Podkrnci- Erj. (Torb.), Ščav.- C.
  98. štúlast, adj. 1) einem Stumpf ähnlich, stumpf, Cig., Jan.; — 2) mit abgestoßenen, abgebrochenen Hörnern: štulasta krava, C.; — 3) armlos, Cig., Jan.
  99. štȗłəc, -łca, m. 1) ein kegelförmiges Ding, C.; der Spitzhut, Z.; — der Spitzapfel, Z.; — 2) človek s štulastim obrazom, M.; (psovka), Idrija; — 3) ein aufdringlicher Mensch, Z.
  100. štȗlež, m. der Geck, Cig.

   88.387 88.487 88.587 88.687 88.787 88.887 88.987 89.087 89.187 89.287  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA