Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (88.787-88.886)
-
štíridesetən, -tna, adj. zu vierzig gehörend: od štiridesetnih let, von den vierziger Jahren her, LjZv.
-
štiridesetę̑r, num. vierzigerlei.
-
štiridesetę̑rən, -rna, adj. vierzigfach.
-
štiridesetę̑rnat, adj. vierzigfach.
-
štírideseti, num. der vierzigste.
-
štiridesetíca, f. die Zahl vierzig.
-
štíridesetič, adv. vierzigstens, zum vierzigstenmal.
-
štiridesetína, f. das Vierzigstel.
-
štiridesetı̑nka, f. das Vierzigstel, nk.
-
štíridesetka, f. = štiridesetica, Cig.
-
štíridesetkrat, adv. vierzigmal.
-
štíridesetkratən, -tna, adj. vierzigmalig.
-
štiridesetlẹ́tən, -tna, adj. vierzigjährig.
-
štiridesetlẹ̑tnica, f. das vierzigjährige Jubiläum, nk.
-
štiridesetlẹ̑tnik, m. der Vierzigjährige, Jan. (H.).
-
štiridesetlẹtnják, m. = štiridesetletnik, Jan. (H.).
-
štíridesetnica, f. ein vierzigjähriges Weib, Cig.
-
štíridesetnik, m. 1) ein vierzigjähriger Mann, V.-Cig., Jan.; — 2) im J. 1840 gewachsener Wein, V.-Cig.
-
štirigrǫ̑šnica, f. das Viergroschenstück, V.-Cig.
-
štirigúbast, adj. vierfältig, C.
-
štirikolę́sən, -sna, adj. vierräderig, Mur.
-
štírikrat, adv. viermal.
-
štírikratən, -tna, adj. viermalig.
-
štirilẹ̑təc, -tca, m. ein vierjähriges Kind, Mur.
-
štirilẹ́tən, -tna, adj. vierjährig.
-
štirilẹ̑tje, n. der Zeitraum von vier Jahren, Jan.
-
štirimẹ̑sečən, -čna, adj. viermonatlich.
-
štirinájst, num. vierzehn; ( prim. devetnajst in izvedenke).
-
štirinajstę̑r, num. vierzehnerlei.
-
štirinajstę̑rən, -rna, adj. vierzehnfach.
-
štirinájsti, num. der vierzehnte.
-
štirinajstíca, f. die Zahl vierzehn.
-
štirinájstič, adv. vierzehntens, zum vierzehntenmal.
-
štirinajstína, f. das Vierzehntel.
-
štirinajstı̑nka, f. das Vierzehntel, nk.
-
štirinȃjstka, f. = štirinajstica, Cig.
-
štirinájščica, f. der Vierzehner, Mur.
-
štirinòg, -nǫ́ga, adj. = četveronog, Jarn.
-
štirinogáč, m. der Vierfüßler, Jan. (H.).
-
štirinogàt, -áta, adj. = četveronog, Mur., Cig., Jan.
-
štirinǫ́žən, -žna, adj. = štirinog, Mur., Cig., Jan.
-
štiriodstǫ́tən, -tna, adj. vierprocentig, Cig., nk.
-
štiriǫ̑gəłnik, m. das Viereck, Cig., Jan.
-
štiriǫ̑glast, adj. = štirioglat, Dalm.
-
štirioglàt, -áta, adj. viereckig.
-
štiripȃłčən, -čna, adj. vierzöllig, Jan.
-
štíriredi, num. = štirideset, (štirredi) Guts., (štiredi) Jan. (Slovn.), Rož.- Kres, Kor.
-
štiriròb, -rǫ́ba, adj. vierkantig, Jan.
-
štirirobàt, -áta, adj. vierkantig, Mur., Cig.
-
štíristọ, num. = štiri sto, vierhundert; (štiristotni, -ter, -teren, -krat itd., prim. stotni, stoter itd.).
-
štiristotína, f. das Vierhundertstel, Cig.
-
štiristotı̑nka, f. das Vierhundertstel, nk.
-
štiritisǫ́č, num. = štiri tisoč, viertausend.
-
štiritisǫ́čni, -čna, num. der viertausendste, Cig., Jan.
-
štirizlǫ́žən, -žna, adj. viersilbig, Jan., nk.
-
štirizòb, -zǫ́ba, adj. vierzähnig, Mur.; — vierzackig, Mur.
-
štirizobàt, -áta, adj. = štirizob, Mur.
-
štirizǫ̑bnica, f. = mlada žival, ki ima uže štiri zobe, C.
-
štirják, m. 1) = kvadrat, das Quadrat, Cig., Jan., Nov.; — 2) das Viertelstartinfass (2 1/2 Eimer haltend), Volk.- M., vzhŠt.
-
štirjáški, adj. = kvadraten, Quadrat-, Cig., Jan., nk.
-
štírje, m. štíri, f., n. num. vier; — prim. četirje.
-
štı̑rka, f. 1) = četverka, die Zahl vier, der Vierer, Mur., Cig., Jan.; — 2) zwei Paar Ochsen oder Pferde, C.; — 3) ein viertheiliges Kleeblatt, Mur.; — 4) = štirjak, ein 2 1/2 Eimer haltendes Fass, vzhŠt.
-
štı̑rkati, -am, vb. impf. zu vier Schlägen (zu vieren) dreschen o. hämmern, vzhŠt.- Mik., Z.
-
štı̑rklja, f. 1) der Vierer, Cig.; — 2) = štirka 4), vzhŠt.
-
štiropę̑rka, f. = detelja s štirimi peresi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
štís, interj. tako velevajo volu k sebi iti, BlKr.
-
što, pron., nam. kdo, ogr.- C.
-
štǫ́čiti, štǫ̑čim, vb. pf. = stokniti, dregniti: otroka s kako rečjo v oko š., Dol.
-
štodı̑ra, f. die Schnellwage, C.; — prim. stodira.
-
štogȗbəc, -bca, m., Lašče- Levst. (Rok.), pogl. šestogubec.
-
štǫ́kałnik, m. 1) der Plumpstock, mit welchem die Fischer die Fische ins Netz treiben, V.-Cig.; — 2) eine Art Stößel: na koncu z železom okovan drog, s katerim hrano za svinje tolčejo, Kr.
-
štǫ́kalọ, n. 1) = štokalnik 2), Z.; — 2) ein ungeschickter Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
-
štǫ́kati, štǫ̑kam, vb. impf. mit einem Stock oder einem ähnlichen Dinge stoßen, stechen, stochern, M., C.; s palico po grmovju š., jvzhŠt.; — s štokalnikom svinjam v pominjaku hrano štokajo, Lašče- Levst. (Rok.); — stöbern: kaj povsod štokaš! BlKr.; — od nem. Stock (?).
-
štǫ́kniti, štǫ̑knem, vb. pf. stoßen, Jan., Fr.- C., Dol.; — prim. štokati.
-
štolnína, f. die Stolagebür, Jan., DZ.
-
štopícati, -am, vb. impf., BlKr., Gor., pogl. štapicati.
-
štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. ( Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid ( Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).
-
štoráča, f. = štorovka 1), C.
-
štǫ́rati, štǫ̑ram, vb. impf. = štokati, Fr.- C., jvzhŠt.
-
štorbúljast, adj. plump, roh, grob, ungeschickt, V.-Cig., Ravn.; — prim. štrbalja.
-
štǫ̑rək, -rka, m. dem. štor; 1) ein kleiner Baumstumpf; — 2) das Futteral, Jan.
-
štòrg, štórga, m. 1) ein alter, hohler Baum, Valj. (Rad); — 2) die Baumhöhle, Valj. (Rad).
-
štǫ̑rjar, -rja, m. der Mattenflechter, Cig.
-
štorjeplèt, -plę́ta, m. der Mattenflechter, Cig.
-
štǫ̑rka, f. ein ungeschicktes Weib, Mur.
-
štǫ̑rklja, f. 1) der Storch (ciconia); — 2) die Küchenschabe, Črniče ( Goriš.); — 3) psovka nerodni osebi; — tudi: štorkla, Gor.
-
štorkljáč, m. ein ungeschickt einhergehender Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
-
štorkljáti, -ȃm, vb. impf. ungeschickt einhergehen; v coklah š., Npes. ( Gor.)- Valj. (Rad).
-
štorkljè, -ę́ta, m. = štorkljež, Lašče- Levst. (Rok.).
-
štorkljı̑n, m. = štorkljež, Cig.
-
štǫ̑rnica, f. = štorovka 1), C.
-
štòrž, štórža, m. = storž, Cig., Jan., C.
-
štrákəlj, -klja, m. eine kleine Strähne, Cig.; š. kupilnega cvirna, Lašče- Levst. (Rok.); — ein abgesonderter Theil einer Strähne, M.; trije štraklji so cela štrena, Z.; — prim. nem. Strang tudi = Strähne, dem. Strangel (?).
-
štráma, f. 1) der senkrechte Pfeiler am Schlitten, V.-Cig., Rib.- M.; — 2) der Tölpel, C., M., Lašče- Levst. (Rok.); — pogl. strama.
-
štrámast, adj. dumm, Z.
-
štrámati, -am, vb. impf. trampeln, Jan.
-
štrȃmba, f. der Ungeschickte, C.
-
štrȃmblja, f. der Purpurreiher (ardea purpurea), Frey. (F.).
-
štrȃmlja, f. der Trampel, Jan.; der Tölpel, M.
-
štrȃmljast, adj. trampelig, Jan.; — tölpelhaft, M., Gor.- Levst. (Rok.).
88.287 88.387 88.487 88.587 88.687 88.787 88.887 88.987 89.087 89.187
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani