v (88.687-88.786)

88687. špǫ́gati, špǫ̑gam, vb. impf. 1) gewöhnlich anwenden, zu gebrauchen pflegen, Dict., Mur., Gor., Notr., Štrek., Rog.- Valj. (Rad), nk.; to besedo malokdaj špogamo, Jap. (Prid.); šege š. (beobachten), Ravn.; špoga si kavo, sie pflegt Kaffee zu trinken, Notr.; š. tobak, ein Tabakraucher sein, Z.; — 2) ziehen: drevje, živali š., C.; — 3) sparen, schonen, SlGor.- C., Kor.- Mik.; — prim. srvn. spulgen, nem. ( dial.) sich spulgen = sich pflegen, Mik.
88688. špòr, špǫ́ra, m. = ključanica, das Schloss, ogr.- Valj. (Rad).
88689. šporíš, m., Valj. (Rad), Medv. (Rok.), pogl. sporiš.
88690. špránja, f. die Spalte, die Fuge; — prim. srvn. spranz, Spalte, Levst. (Rok.).
88691. špránjast, adv. voll Spalten oder Risse.
88692. šprẹ̑kla, f. eine Stange der Dachdecker, Mur.; — prim. prekla.
88693. šprìh, špríha, m. coll. Hasenschrot, C., Valj. (Rad), BlKr.; — prim. šprihati.
88694. špríhati, -am, vb. impf. spritzen, C.; — iz nem.
88695. špríhniti, šprı̑hnem, vb. pf. spritzen ( z. B. Wasser aus dem Munde), C., Npes.-Vraz.
88696. šprı̑kla, f. 1) = tenek kolček ali ozka deščica: die Leitersprosse, Cig.; — der Vogelhaussprießel, Valj. (Rad), Kr.; — die Radspeiche, V.-Cig., Jan.; — šprikle, die emporragenden Hölzer des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — die Schiene, die Sohle bei Beinbrüchen: nogo v šprikle dejati, Cig., Z.; — 2) der Holzsplitter, BlKr.; — 3) das Laufbrett der Weber, Cig., Gor.; — prim. nem. Spreitel = Sprießel, C.
88697. šprı̑nca, f. der Sperber (astur [falco] nisus), C., vzhŠt.; der Mausgeier, na zapadu, Mik.; — tudi neki rdeč hrostek, Fr.- C.; — prim. nem. ( dial.) sprinz.
88698. šprı̑nclar, -rja, m. = šprinca, der Sperber, Frey. (F.).
88699. šprı̑nclja, f. eine Art Raubvogel, Mik.; — = postolka, Z.; — prim. šprinca.
88700. šprı̑ži, m. pl. die Brustdrüse ( bes. bei den Schweinen, Bröschen, "Briese"), vzhŠt.- C.; — iz nem.
88701. špȗnt, m. pri tesarjih taka zveza med lesom, da deske ali bruna segajo v utore, vsekane v stebre; na špunt delan svinjak, C., Dol., Št.; — tudi: tak steber z utori, jvzhŠt.; — ( die Nuth, V.-Cig.); — iz nem. Spund (istega pomena).
88702. špȗntati, -am, vb. impf. = na špunt delati: dobro vkup špuntane dile, Vod. (Izb. sp.).
88703. špȗntnik, m. der Nuthhobel, M., C.
88704. špúrati se, -am se, vb. impf. = ne hoteti jesti (od strahu ali sramežljivosti): jej, jej! kaj se špuraš? ( it. spaurirsi, in Furcht gerathen), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. spurav.
88705. špúriti se, -im se, vb. impf. = špurati se, M.
88706. šrátəlj, -tlja, m. = škrat, C., Dol.
88707. šrec, m. = šranga, Z., Št.- Več.
88708. štāb, m. višje vojaško poveljništvo, der Stab.
88709. štabati, -am, vb. impf., BlKr.- Let., pogl. štapati.
88710. štābən, -bna, adj. Stabs-, nk.
88711. štābski, adj. Stabs-, nk.
88712. štacȗn, m. = štacuna, Mur., C., ogr.- Valj. (Rad).
88713. štacúna, f. der Kaufladen, das Verkaufsgewölbe; — prim. ben.-it. stazon, stazona, der Kaufladen, die Bude, bav. station, lat. statio, Štrek. (Arch.).
88714. štacunaríca, f. die Gewölbeinhaberin, Jurč.
88715. štȃfla, f. = štabla, Cerkljansko- Štrek. (Let.).
88716. štȃfnica, f. = štabla, Podgorjane- Štrek. (Let.).
88717. štágəlj, -glja, m. die Tenne, kajk.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. stadl, die Scheune.
88718. štákor, -rja, m. 1) = podgana, die Ratte, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Spitzmaus (sorex araneus), Frey. (F.).
88719. štakorı̑njak, m. = podganščak, der Rattenkoth, C.
88720. štála, f. = hlev, der Stall; — iz nem.
88721. štànt, štánta, m. 1) = zakup, der "Bestand", der Pacht; v š. vzeti, dati; v štantu imeti; — 2) der Stand, die Bude eines Verkäufers auf dem Markte; — 3) del kozolca med dvema stebroma = okno, Gor., Notr.; — iz nem.
88722. štántən, -tna, adj. Pacht-, Cig.
88723. štȃntnica, f. die Pächterin, Cig.
88724. štȃnžica, f. dem. štanga; die Spille, Dol.; — die Stricknadel, jvzhŠt.
88725. štápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichend gehen, V.-Cig.; kuga v temi štapa, C.; — prim. bav. stapfen = treten, schreiten, Levst. (Rok.).
88726. štapícati, -am, vb. impf. kleinschrittig und sachte auftretend gehen, Z.; čudno so štapicali tanki gospodiči po mestnih prostorih, Glas.; — unruhig hin und her treten, Z.; — prim. štapati.
88727. štȃpnja, f. 1) der Tritt ( z. B. im Schnee), C.; — 2) die Stufe, Cig., Jan., Gor.- Levst. (Rok.); — prim. štapati.
88728. štár, m. = lesena posodica, vedrica, kebel, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — pogl. star.
88729. štȃrəc, -rca, m. 1) na štarec voziti, (lange Baumstämme) auf den zerlegten zwei Wagentheilen fahren und mittelst einer Stange lenken, Levst. (Rok.); — 2) na štarec vreči (žabo), mittelst eines Hebels in die Höhe schnellen, Levst. (Rok.); — prim. bav. starz, nem. Sterz.
88730. štáta, f. = navada, razvada, Dol.- Levst. (Rok.), BlKr., Gor.; štate mu ne ve, er kennt seine Gewohnheiten nicht, er weiß ihn nicht zu behandeln, Notr., Gor.
88731. štè, adv. = koli: kaj šte = kar koli ( prim. hoteti), vzhŠt.- Mik.
88732. štedír, -rja, m. = štedor, Z., Ljub.; ( f., Cig.).
88733. štediti, -im, vb. impf., pogl. ščediti.
88734. štedǫ̑r, -rja, m. der Wagebalken, Mik.; — prim. štodira.
88735. štę́fan, m. großer irdener Krug, vzhŠt.- C.; — eine große Flasche, Kr.
88736. štefnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, stöbern.
88737. štę̑kar, -rja, m. štekarji se zovejo oni Slovenci na vzhodnem Koroškem, ki govore: šteka, šta, što itd. namestu: tukaj, ta, to itd., Kres I. 412.
88738. štékəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, Cig., Jan., C., Levst. (Rok.); — 2) der Zapfen am Wellbaume ( z. B. beim Mühlrade), Cig., Frey. (Rok.), Dol., jvzhŠt.; — der Leitnagel im Hunde ( mont.), Cig.; — 3) = osnik, der Achsennagel, Dol.; — 4) die Eisenspitze an einem Stock, Dol.; — 5) der Hauzahn der Schweine, Gor.; — 6) die Hülsenspitze des Getreidekerns ( z. B. im Mehl), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. stäckel, stecken, Gehstock mit einer eisernen Spitze, Levst. (Rok.).
88739. štekljáča, f. palica z močnim štekljem (žebljem) na koncu, kakršne imajo krošnjarji, C., Z., Rib.
88740. štekljȃčar, -rja, m. berač s štekljačo, Z., Kr.; — štekljačarji, nekdaj neka posebna vrsta potepuhov, kakor rokovnjači, plaščarji, Levst. (Rok.).
88741. štekljáti, -ȃm, vb. impf. pšenico š., den Weizen spitzen (ihm die Spitzen abschlagen), Cig.; zmlačeno pšenico (ali ječmen) še enkrat, kadar je slama že odpravljena, premlatiti, da se zrnje iz luskin izuje, Dol.; ječmen tudi v stopah štekljajo, Dol.; — prim. štekelj 6).
88742. štẹ̑łnica, f., Koborid- Erj. (Torb.), pogl. žehtelnica.
88743. štẹ́lọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.), DZ.
88744. štembìh, -íha, m. ein Brunnen, mit einem hohlen Baumstamm eingefasst, Z., Svet. (Rok.); — prim. štepih.
88745. štémpəljski, adj. Stempel-; štempeljske pristojbine, Stempelgebüren, DZ.
88746. štempìh, -íha, m. = štepih, C.
88747. štempljáti, -ȃm, vb. impf. stempeln.
88748. štenják, m. = kotlič, s katerim se zajema voda, kalalnik ( prim. it. stagnata, zinnerner Wasserständer), Komen na Krasu, Rihenberk- Erj. (Torb.).
88749. štẹ̑nje, n. 1) = štetje, das Zählen; — 2) das Lesen, Cig., vzhŠt.
88750. štę̑nta, f. die Mühe, Dict., C.; — prim. it. stento, Mühseligkeit.
88751. štę̑ntati, -am, vb. impf. 1) sich abmühen, M.; š. ino delati, Jsvkr.; — 2) zaudern, zögern, säumen, ogr.- Mik., C., BlKr.; — = postavati, BlKr.- Let.; — prim. it. stentare, Mühe haben, zaudern, Mik. (Et.).
88752. štəpáti, -ȃm, vb. impf. trauen: temu človeku ni dosti š., Gor.; — pogl. štupati 2).
88753. štépih, -íha, m. der Schöpf-, Zieh- oder Pumpbrunnen, Guts., Mur., Cig., Mik., Št.; — prim. štembih in bav. stübih, Packfass, Mik. (Et.).
88754. štę́ra, f. das Arbeiten eines Handwerkers in einem fremden Hause gegen Kost und Taglohn, bes. das Nähen; v štero iti, Gor.; krojač ga je gonil s seboj po šterah, Vrt.; — prim. bav. auf die stör gehen, Mik. (Et.).
88755. 1. štèrc, štérca, m. šterca voditi = na štarec voziti, vzhŠt.; — prim. štarec.
88756. 2. štèrc, štérca, m. = berač, Mur., Cig., vzhŠt.; zdaj že vsak š. kadi, Slom.; — prim. nem. Sterzer = Müßiggänger, Mik. (Et.).
88757. štȇrcar, -rja, m. der Müßiggänger, Gor.; der Vagabund, Meg.; — prim. 2. šterc.
88758. štérčiti, -im, vb. impf. = na šterc voziti, Fr.- C.; — prim. 1. šterc.
88759. štę́ri, pron. = kateri, Ščav., ogr.- C.
88760. štȇrkinja, f. = beračica, Št.- Cig., Jan.; — prim. štere.
88761. 1. štę̑rna, f. der Ziehbrunnen, der Schöpfbrunnen; š. na vago, Cig., Jan.; š. na kolo, SlGor.- C.; — prim. gr. στέρνα, lat. cisterna, nem. Zisterne, Mik. (Et.).
88762. 2. štę̑rna, f. weiß und roth (oder schwarz) gefleckte Kuh, Zilj.- Jarn. (Rok.).
88763. štę̑rnast, adj. šternasta krava, = 2. šterna, Polj.
88764. štẹ́ti, štẹ̑jem, vb. impf. 1) zählen; — v osmih dneh, po vročitvi naloga štejoč (von der Einhändigung des Auftrages gerechnet), DZ.; štẹvèn (= štet), Dalm.; dobrote komu š., jemandem die ihm erwiesenen Wohlthaten vorwerfen, Cig.; — 2) anrechnen; šteti komu kaj v čast, v sramoto, v krivico, v hudodelstvo, zur Ehre, Schmach, Schuld, zum Verbrechen anrechnen; v čast si š., sich zur Ehre anrechnen; — 3) achten, auf jemanden halten: kdo ga šteje? Soška dol.- Erj. (Torb.); mož je močno števen, GBrda; — dafürhalten, meinen: oče so šteli, da je iz jutrove dežele, Glas.; — š. koga za kaj, jemanden für etwas halten; š. koga (za) srečnega; — š. se za kaj, sich für etwas halten; š. se (za) srečnega; — šteje se moje, uživa pa le on, man hält es für mein Eigenthum, den Nutzen aber hat nur er; — 4) lesen, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. čteti.
88765. štẹ́ti, štèm, vb. impf., ogr.- C., pogl. hoteti.
88766. štẹ́tje, n. 1) das Zählen; die Zählung; — 2) das Lesen, vzhŠt.- Vest.
88767. ští, interj. = štu, Z.; (tako velevajo volu k sebi iti, GBrda).
88768. štibȃla, f. 1) der Röhrenstiefel, Gor., Notr.; — 2) die Stiefelröhre, Cig.; — izreka se nav. štəbȃla; prim. it. stivale, Stiefel.
88769. štibȃlarski, adj. = štibale noseč, Npes.- Kr.
88770. štı̑bla, f. = steblo, der Stengel: pos. = krompirjevo steblo, C., Gor., Ig (Dol.).
88771. štı̑bra, f. = davek, die Steuer; prim. štivra.
88772. štijō, interj. tako velevajo volu od sebe iti, GBrda.
88773. štík, interj. tako govori volu kmet, ako ga naganja, da naj ritenski gre, Gor.; — prim. štu.
88774. štíkati, -am, vb. impf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Gor.; — prim. štik.
88775. štíkniti, štı̑knem, vb. pf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Z., Gor., Št.; — prim. štik.
88776. štimȃnje, n. 1) das Meinen, das Dafürhalten, (štímanje) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Achtung, die Hochschätzung, Mur., Rog.- Valj. (Rad); — 3) das Lieben, das Verliebtsein.
88777. štimáti, -ȃm, vb. impf. 1) meinen, dafürhalten, Mur., Krelj, (štímati) ogr.- Valj. (Rad); — 2) schätzen, achten, Mur., Jan.; — š. se, stolz sein, Guts., Cig., M., Št.; š. se s čim, auf etwas stolz sein, jvzhŠt.; — štiman, stolz, hoffärtig, Gor., Št.; — 3) lieben, gern haben: dekleta š.
88778. štı̑nkati, -am, vb. impf. = ščinkati: zeba štinka, C.
88779. štinketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = štinkati, C., Z.
88780. štı̑r, m. der Scorpion, ogr.- C., Mik.; — tudi stsl.
88781. štı̑rčək, -čka, m. štirčki = četverčki, Vierlinge, Mur., C.
88782. štı̑rdeset, num. nav. nam. štirideset.
88783. štírice, f. pl. = majhen voziček na štiri kolesa za samotežno vožnjo, Kamnik ( Gor.).
88784. štiridánski, adj. viertägig, Mur., Jan.
88785. štírideset, num. vierzig, Alas., Levst. (Sl. Spr.), nk.; tudi: štı̑rideset.
88786. štiridesetdánski, adj. vierzigtägig.

   88.187 88.287 88.387 88.487 88.587 88.687 88.787 88.887 88.987 89.087  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani