Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (88.587-88.686)

  1. šopíriti, -ı̑rim, vb. impf. (Haare, Federn) sträuben: perje, lase š., Cig., Jan.; — š. se, die Haare, Federn sträuben; kokoš, purman se šopiri; — ( pren.) š. se, sich breit machen, groß thun, prahlen, sich stolz benehmen.
  2. šopı̑rnež, m. der Putzsüchtige, der Kleidernarr, Cig.
  3. šopı̑rnica, f. die Kleidernärrin, die Putzdocke, Cig., Jan.
  4. šopı̑rnik, m. der Kleidernarr, der Zieraffe, Jan.
  5. šopírnost, f. die Wichtigthuerei, Cig., Jan.; die Prahlsucht, Jan.; die Prachtliebe, die Putzsucht, Jan.
  6. šǫ̑pka, f. die Schopfmeise, C.; — die Schopfhenne, Z.
  7. šópkoma, adv. büschelweise, Cig.
  8. šọ̑pnica, f. die Latte am Rande des Strohdaches, an welche die Strohflechte gebunden wird, Z., M.
  9. šọ̑pnjak, m. neko bajeslovno bitje, Čb.- Valj. (Rad).
  10. šópoma, adv. büschelweise, Šol., Z.
  11. šopòt, -óta, m. = ropot, DSv.
  12. šopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = ropotati, BlKr.- DSv.
  13. šǫ́praka, f. = šipraka, suho brstje, suho vejevje, BlKr.
  14. šopúlja, f. der Windhalm (agrostis spica venti), Medv. (Rok.), C.
  15. 1. šóra, f. eine Fischreuse von Stabholz, V.-Cig.
  16. 2. šǫ́ra, f. eine thörichte Person, der Narr, Gor.- M.; — prim. tirolsko- nem. tschôre, Närrin, Štrek. (Arch.).
  17. šošnjȃnje, n. das Ohrenblasen, ogr.- C., Mik.
  18. šošnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, Z.; — 2) rauschen, Z.; — 3) in die Ohren lispeln, ogr.- C.; — prim. hohnjati.
  19. šošotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. lispeln, zischeln, Zora- C.
  20. šọ̑štar, -rja, m. 1) der Schuster; — 2) die Baumwanze (pyrrhocoris apterus), Erj. (Ž.); — iz nem.
  21. šotár, -rja, m. der Torfstecher, Cig., Jan.
  22. šótast, adj. torfig, C.
  23. šotíšče, n. das Torflager, der Torfgrund, Cig., Jan.
  24. šotnàt, -áta, adj. torfig, Cig., Jan.
  25. šotníca, f. die Torferde, Cig., Jan.
  26. šótor, -óra, m. 1) = šator, das Zelt; — 2) ein ungeschickter Mensch, Štrek.
  27. šotoráti se, -ȃm se, vb. impf. sich ungeschickt benehmen, Štrek.
  28. šotoríšče, n. = šatorišče, Mur., Jan., C., nk.
  29. šotǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. = šatoriti, Jan.
  30. špȃjk, -jka, m. = špajka, Cig., Jan., Strp.
  31. špȃjka, f. der Speik, der Baldrian (valeriana celtica), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Josch; — divja š., der Stein-Baldrian ( v. saxatilis), Glas.
  32. špȃla, f. der Wurstspeil, Dol., jvzhŠt.; — iz nem.; prim. špila.
  33. špȃn, m. 1) = tovariš, Mik.; — tovariš n. pr. v procesiji, vzhŠt.; — der Geliebte, Mik., Npes.-Schein.; — 2) der Haushälter, ogr.- C.; — 3) špana vleči = špano vleči, Z., Dol.; — tudi: špàn, špána; — prim. nem. Gespann.
  34. špána, f. špano vleči, ein Spiel: die Mühle (Zwickmühle) spielen; ( nam. španjo vleči, Valj. [Rad]); prim. 2. trilja, 1. župan, županati.
  35. špȃnati, -am, vb. impf. = špana (špano) vleči, Z.
  36. španı̑ja, f. 1) das Liebesverhältnis, C.; — 2) die Haushälterschaft: daj račun od svoje španije, ogr.- C.
  37. špȃnja, f. = španova žena, Valj. (Rad).
  38. španjǫ̑l, m. neka vinska trta: der Gutedel, Cig., M., Notr.; narezljani š., der geschnitztblätterige Gutedel, Z.
  39. španjȗrka, f. neka črešnja, kajk.- Valj. (Rad).
  40. špȃnklja, f. = tovarišica, vzhŠt.; — prim. špan.
  41. špárati, -am, vb. impf. sparen; — iz nem.
  42. špȃrga, f. der Spargel, Guts., Cig., Jan.
  43. špȃrgast, adj. spargelartig, Cig.; — špargasto zelen, spargelgrün, Cig. (T.).
  44. špárkəlj, -klja, m. = parkelj, vzhŠt.- C., Zora; — prim. stsl. čьparogъ = parkelj.
  45. šparǫ̑bək, -bka, m., nam. parobek, Cerkno- Štrek. (Let.).
  46. šparǫ̑n, m. na pet in več očes rezana trta, die Bogenrebe, der Rebenbogen, Cig., Vrtov. (Vin.), Nov., jvzhŠt.
  47. špę̑gati, -am, vb. impf. spähen; — iz nem.
  48. špẹ̑glar, -rja, m. die Schellente (anas clangula), Frey. (F.).
  49. špẹ̑gli, f. pl. = naočniki; — iz nem.; prim. bav. gläserne augenspiegel, Levst. (Rok.).
  50. špehár, -rja, m. 1) der Speckhändler; — 2) = umazan, nečeden človek; — 3) = slaninar 2), der Speckkäfer, Jan.
  51. špehárčək, -čka, m. dem. špehar(ec); — der Speckkäfer, Jan.
  52. špeharíca, f. die Speckhändlerin, Cig.
  53. špehàst, -ásta, adj. 1) speckartig, speckicht; — teigig ( v. Brot), C.; — 2) mit Fett beschmiert oder beschmutzt: suknja vsa špehasta.
  54. špehàt, -áta, adj. 1) viel Speck habend: š. prasec, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) speckig, Cig., Jan., C.; — mit Speck beschmiert, Cig.
  55. špehnàt, -áta, adj. speckig, Mur.
  56. špehomȃłh, m. = berač, kateri z malho hodi ter špeha berači, Jurč.
  57. špehomȃłhar, -rja, m. = špehomalh (špehmalhar), Levst. (Rok.).
  58. špeknārda, f. der Lavendel, M.; — pogl. špiknarda.
  59. špę̑la, f. die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — prim. Špela, Elisabeth.
  60. špę̑łta, f. ein großes Spaltstück eines Holzblockes, Cig., C., Kr.; sv. Gal v pratiki špelto nosi, Kr.; — prim. bav. spelten, f., Levst. (Rok.).
  61. špelȗd, f. die Schuppe, Z.; der Holzsplitter, Z.; — prim. spelude.
  62. špenȃt, m. zarte Leinwand, Guts.; — iz furl., Štrek. (Arch.).
  63. špę́ndəlj, -dlja, (-dəljna), m. der Spilling, die Spindelpflaume, C.; — iz nem.
  64. špę́ndija, f. die Nahrung, Trub., Dalm., Krelj; dajali so denarje zidarjem, in špendijo in pitje, Dalm.; — prim. srlat. dispensa (dispendere), nem. Speise, Levst. (Rok.).
  65. špę́ngəlj, -glja, m. = špendelj, C.
  66. 1. špę́ra, f. der Dachsparren, C.; — prim. nem. Spiere = Stange.
  67. 2. špę́ra, f. die Schuppe, V.-Cig.; — prim. nem. das Spier, eine kleine, zarte Spitze, etwas sehr Geringes, C.
  68. špę́rati, -am, vb. impf. = špere staviti, C.
  69. šperǫ̑n, m. = šparon, C.
  70. špícəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) der Spitz (canis pomeranus), Jan., Erj. (Ž.); — 2) neko jabolko, C.; — 3) der Aufpasser, der Denunciant; — iz nem.
  71. špicǫ̑n, m. die dünne Seite (Finne) des Hammers, V.-Cig.
  72. špicǫ̑nast, adj. špiconasto kladivo, der Finnhammer, V.-Cig.
  73. špı̑čar, -rja, m. neko jabolko: der Spitzapfel, C.
  74. špíčiti, špı̑čim, vb. impf. ostriti, spitzen.
  75. špı̑čka, f. 1) das spitzige Ende des Eies, Gor.; — 2) neka hruška, C.; — neko jabolko, C.
  76. špı̑čkati, -am, vb. impf. ein Spiel mit den Ostereiern spielen, indem sie mit dem spitzen Ende aneinander geschlagen werden, Gor.
  77. špíčmiš, m. 1) = špičmoh, Levst. (Rok.); — 2) = gaščerica, KrGora.
  78. špíčmoh, m. die kleine Spitzmaus (sorex araneus), Cig.; — iz nem.
  79. špìk, špíka, m. die Gebirgsspitze, Cig., Jan., Valj. (Rad); visoki špiki ob Triglavu, Glas.
  80. špíkəlj, -klja, m. = špik, Cig.; — prim. nem. Spickel, ein spitziges Ding.
  81. špiknȃrda, f. die Narde, die Nardenwurzel (spica nardi), Cig., Jan., Jap. (Sv. p.), kajk.- Valj. (Rad).
  82. špiknȃrdən, -dna, adj. špiknardno olje, das Lavendelöl, (špek-) Jan., Vrtov. (Km. k.).
  83. špı̑la, f. der Wurstspeiler, Cig., Jan., Gor., Notr., Savinska dol.; — eine lange hölzerne Nadel, Mur.; — prim. stvn. spillā, spinalā, spinila, Mik.
  84. špı̑lj, m. 1) die Felsenspitze, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) špilji, scharfkantige Steine, Z.
  85. špı̑lja, f. die Berghöhle, die Grotte, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Kras- Erj. (Torb.), nk.; iz špilje se priplazi lisjak, LjZv.; potikuje se po špiljah in jamah, ZgD.; (tudi: špila, Mik.); — prim. hs. spila, spilja, gr. σπηλιά, σπήλαιον, Mik. (Et.).
  86. špı̑ljar, -rja, m. der Höhlenbewohner, Cig.
  87. špı̑ljast, adj. höhlig, Cig., špiljasti zemski značaj, Zv.; — höhlenförmig, Jan.
  88. špína, f. der Wurstspeiler, C., M., Dol., BlKr.; — prim. it. spina, Dorn.
  89. špíncəlj, -clja, m. neko rumeno jabolko, C.
  90. špíngəlj, -glja, m. = špendelj, špengelj, die Spindelpflaume, C.
  91. špíniti, -im, vb. impf. die Würste speilern, Dol.; — prim. špina.
  92. 1. špíra, f. = 1. špera; vezane špire, das Bundgesparre, Dol.
  93. 2. špíra, f. = 2. špera, die Schuppe, Z.
  94. špírast, adj. schuppig: š. oklep, ein Schuppenpanzer, Ravn.
  95. špíšmiš, m. = špičmiš 1), Cig.
  96. špitȃlar, -rja, m. = špitalski otrok, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. špitalski.
  97. špitȃłčan, m. der Spitalbewohner, kajk.- Valj. (Rad).
  98. špitȃłnik, m. der Spitalpfründner, Cig.
  99. špitȃłski, adj. Spital-: špitalska hrana; š. otrok, ein Findelkind, welches aus dem Findelhause ("Spital") in eine Familie aufgenommen worden ist, Lašče- Levst. (Rok.).
  100. šplahúta, f. eine Steinplatte ( z. B. die Schiefertafel), (-juta) ogr.- C.

   88.087 88.187 88.287 88.387 88.487 88.587 88.687 88.787 88.887 88.987  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA