Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (88.587-88.686)
-
šopíriti, -ı̑rim, vb. impf. (Haare, Federn) sträuben: perje, lase š., Cig., Jan.; — š. se, die Haare, Federn sträuben; kokoš, purman se šopiri; — ( pren.) š. se, sich breit machen, groß thun, prahlen, sich stolz benehmen.
-
šopı̑rnež, m. der Putzsüchtige, der Kleidernarr, Cig.
-
šopı̑rnica, f. die Kleidernärrin, die Putzdocke, Cig., Jan.
-
šopı̑rnik, m. der Kleidernarr, der Zieraffe, Jan.
-
šopírnost, f. die Wichtigthuerei, Cig., Jan.; die Prahlsucht, Jan.; die Prachtliebe, die Putzsucht, Jan.
-
šǫ̑pka, f. die Schopfmeise, C.; — die Schopfhenne, Z.
-
šópkoma, adv. büschelweise, Cig.
-
šọ̑pnica, f. die Latte am Rande des Strohdaches, an welche die Strohflechte gebunden wird, Z., M.
-
šọ̑pnjak, m. neko bajeslovno bitje, Čb.- Valj. (Rad).
-
šópoma, adv. büschelweise, Šol., Z.
-
šopòt, -óta, m. = ropot, DSv.
-
šopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = ropotati, BlKr.- DSv.
-
šǫ́praka, f. = šipraka, suho brstje, suho vejevje, BlKr.
-
šopúlja, f. der Windhalm (agrostis spica venti), Medv. (Rok.), C.
-
1. šóra, f. eine Fischreuse von Stabholz, V.-Cig.
-
2. šǫ́ra, f. eine thörichte Person, der Narr, Gor.- M.; — prim. tirolsko- nem. tschôre, Närrin, Štrek. (Arch.).
-
šošnjȃnje, n. das Ohrenblasen, ogr.- C., Mik.
-
šošnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, Z.; — 2) rauschen, Z.; — 3) in die Ohren lispeln, ogr.- C.; — prim. hohnjati.
-
šošotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. lispeln, zischeln, Zora- C.
-
šọ̑štar, -rja, m. 1) der Schuster; — 2) die Baumwanze (pyrrhocoris apterus), Erj. (Ž.); — iz nem.
-
šotár, -rja, m. der Torfstecher, Cig., Jan.
-
šótast, adj. torfig, C.
-
šotíšče, n. das Torflager, der Torfgrund, Cig., Jan.
-
šotnàt, -áta, adj. torfig, Cig., Jan.
-
šotníca, f. die Torferde, Cig., Jan.
-
šótor, -óra, m. 1) = šator, das Zelt; — 2) ein ungeschickter Mensch, Štrek.
-
šotoráti se, -ȃm se, vb. impf. sich ungeschickt benehmen, Štrek.
-
šotoríšče, n. = šatorišče, Mur., Jan., C., nk.
-
šotǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. = šatoriti, Jan.
-
špȃjk, -jka, m. = špajka, Cig., Jan., Strp.
-
špȃjka, f. der Speik, der Baldrian (valeriana celtica), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Josch; — divja š., der Stein-Baldrian ( v. saxatilis), Glas.
-
špȃla, f. der Wurstspeil, Dol., jvzhŠt.; — iz nem.; prim. špila.
-
špȃn, m. 1) = tovariš, Mik.; — tovariš n. pr. v procesiji, vzhŠt.; — der Geliebte, Mik., Npes.-Schein.; — 2) der Haushälter, ogr.- C.; — 3) špana vleči = špano vleči, Z., Dol.; — tudi: špàn, špána; — prim. nem. Gespann.
-
špána, f. špano vleči, ein Spiel: die Mühle (Zwickmühle) spielen; ( nam. španjo vleči, Valj. [Rad]); prim. 2. trilja, 1. župan, županati.
-
špȃnati, -am, vb. impf. = špana (špano) vleči, Z.
-
španı̑ja, f. 1) das Liebesverhältnis, C.; — 2) die Haushälterschaft: daj račun od svoje španije, ogr.- C.
-
špȃnja, f. = španova žena, Valj. (Rad).
-
španjǫ̑l, m. neka vinska trta: der Gutedel, Cig., M., Notr.; narezljani š., der geschnitztblätterige Gutedel, Z.
-
španjȗrka, f. neka črešnja, kajk.- Valj. (Rad).
-
špȃnklja, f. = tovarišica, vzhŠt.; — prim. špan.
-
špárati, -am, vb. impf. sparen; — iz nem.
-
špȃrga, f. der Spargel, Guts., Cig., Jan.
-
špȃrgast, adj. spargelartig, Cig.; — špargasto zelen, spargelgrün, Cig. (T.).
-
špárkəlj, -klja, m. = parkelj, vzhŠt.- C., Zora; — prim. stsl. čьparogъ = parkelj.
-
šparǫ̑bək, -bka, m., nam. parobek, Cerkno- Štrek. (Let.).
-
šparǫ̑n, m. na pet in več očes rezana trta, die Bogenrebe, der Rebenbogen, Cig., Vrtov. (Vin.), Nov., jvzhŠt.
-
špę̑gati, -am, vb. impf. spähen; — iz nem.
-
špẹ̑glar, -rja, m. die Schellente (anas clangula), Frey. (F.).
-
špẹ̑gli, f. pl. = naočniki; — iz nem.; prim. bav. gläserne augenspiegel, Levst. (Rok.).
-
špehár, -rja, m. 1) der Speckhändler; — 2) = umazan, nečeden človek; — 3) = slaninar 2), der Speckkäfer, Jan.
-
špehárčək, -čka, m. dem. špehar(ec); — der Speckkäfer, Jan.
-
špeharíca, f. die Speckhändlerin, Cig.
-
špehàst, -ásta, adj. 1) speckartig, speckicht; — teigig ( v. Brot), C.; — 2) mit Fett beschmiert oder beschmutzt: suknja vsa špehasta.
-
špehàt, -áta, adj. 1) viel Speck habend: š. prasec, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) speckig, Cig., Jan., C.; — mit Speck beschmiert, Cig.
-
špehnàt, -áta, adj. speckig, Mur.
-
špehomȃłh, m. = berač, kateri z malho hodi ter špeha berači, Jurč.
-
špehomȃłhar, -rja, m. = špehomalh (špehmalhar), Levst. (Rok.).
-
špeknārda, f. der Lavendel, M.; — pogl. špiknarda.
-
špę̑la, f. die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — prim. Špela, Elisabeth.
-
špę̑łta, f. ein großes Spaltstück eines Holzblockes, Cig., C., Kr.; sv. Gal v pratiki špelto nosi, Kr.; — prim. bav. spelten, f., Levst. (Rok.).
-
špelȗd, f. die Schuppe, Z.; der Holzsplitter, Z.; — prim. spelude.
-
špenȃt, m. zarte Leinwand, Guts.; — iz furl., Štrek. (Arch.).
-
špę́ndəlj, -dlja, (-dəljna), m. der Spilling, die Spindelpflaume, C.; — iz nem.
-
špę́ndija, f. die Nahrung, Trub., Dalm., Krelj; dajali so denarje zidarjem, in špendijo in pitje, Dalm.; — prim. srlat. dispensa (dispendere), nem. Speise, Levst. (Rok.).
-
špę́ngəlj, -glja, m. = špendelj, C.
-
1. špę́ra, f. der Dachsparren, C.; — prim. nem. Spiere = Stange.
-
2. špę́ra, f. die Schuppe, V.-Cig.; — prim. nem. das Spier, eine kleine, zarte Spitze, etwas sehr Geringes, C.
-
špę́rati, -am, vb. impf. = špere staviti, C.
-
šperǫ̑n, m. = šparon, C.
-
špícəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) der Spitz (canis pomeranus), Jan., Erj. (Ž.); — 2) neko jabolko, C.; — 3) der Aufpasser, der Denunciant; — iz nem.
-
špicǫ̑n, m. die dünne Seite (Finne) des Hammers, V.-Cig.
-
špicǫ̑nast, adj. špiconasto kladivo, der Finnhammer, V.-Cig.
-
špı̑čar, -rja, m. neko jabolko: der Spitzapfel, C.
-
špíčiti, špı̑čim, vb. impf. ostriti, spitzen.
-
špı̑čka, f. 1) das spitzige Ende des Eies, Gor.; — 2) neka hruška, C.; — neko jabolko, C.
-
špı̑čkati, -am, vb. impf. ein Spiel mit den Ostereiern spielen, indem sie mit dem spitzen Ende aneinander geschlagen werden, Gor.
-
špíčmiš, m. 1) = špičmoh, Levst. (Rok.); — 2) = gaščerica, KrGora.
-
špíčmoh, m. die kleine Spitzmaus (sorex araneus), Cig.; — iz nem.
-
špìk, špíka, m. die Gebirgsspitze, Cig., Jan., Valj. (Rad); visoki špiki ob Triglavu, Glas.
-
špíkəlj, -klja, m. = špik, Cig.; — prim. nem. Spickel, ein spitziges Ding.
-
špiknȃrda, f. die Narde, die Nardenwurzel (spica nardi), Cig., Jan., Jap. (Sv. p.), kajk.- Valj. (Rad).
-
špiknȃrdən, -dna, adj. špiknardno olje, das Lavendelöl, (špek-) Jan., Vrtov. (Km. k.).
-
špı̑la, f. der Wurstspeiler, Cig., Jan., Gor., Notr., Savinska dol.; — eine lange hölzerne Nadel, Mur.; — prim. stvn. spillā, spinalā, spinila, Mik.
-
špı̑lj, m. 1) die Felsenspitze, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) špilji, scharfkantige Steine, Z.
-
špı̑lja, f. die Berghöhle, die Grotte, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Kras- Erj. (Torb.), nk.; iz špilje se priplazi lisjak, LjZv.; potikuje se po špiljah in jamah, ZgD.; (tudi: špila, Mik.); — prim. hs. spila, spilja, gr. σπηλιά, σπήλαιον, Mik. (Et.).
-
špı̑ljar, -rja, m. der Höhlenbewohner, Cig.
-
špı̑ljast, adj. höhlig, Cig., špiljasti zemski značaj, Zv.; — höhlenförmig, Jan.
-
špína, f. der Wurstspeiler, C., M., Dol., BlKr.; — prim. it. spina, Dorn.
-
špíncəlj, -clja, m. neko rumeno jabolko, C.
-
špíngəlj, -glja, m. = špendelj, špengelj, die Spindelpflaume, C.
-
špíniti, -im, vb. impf. die Würste speilern, Dol.; — prim. špina.
-
1. špíra, f. = 1. špera; vezane špire, das Bundgesparre, Dol.
-
2. špíra, f. = 2. špera, die Schuppe, Z.
-
špírast, adj. schuppig: š. oklep, ein Schuppenpanzer, Ravn.
-
špíšmiš, m. = špičmiš 1), Cig.
-
špitȃlar, -rja, m. = špitalski otrok, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. špitalski.
-
špitȃłčan, m. der Spitalbewohner, kajk.- Valj. (Rad).
-
špitȃłnik, m. der Spitalpfründner, Cig.
-
špitȃłski, adj. Spital-: špitalska hrana; š. otrok, ein Findelkind, welches aus dem Findelhause ("Spital") in eine Familie aufgenommen worden ist, Lašče- Levst. (Rok.).
-
šplahúta, f. eine Steinplatte ( z. B. die Schiefertafel), (-juta) ogr.- C.
88.087 88.187 88.287 88.387 88.487 88.587 88.687 88.787 88.887 88.987
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani