v (88.487-88.586)

88487. škȗlj, m. nekaka luknja, Erj. (Torb.); — prim. 1. škulja.
88488. 1. škúlja, f. das Loch, C.; das Erdloch, Valj. (Rad); prilezli so kakor murni iz svojih škulj, LjZv.
88489. 2. škúlja, f. der Steinsplitter: zidarji, zidajoč zid, praznine mej večjimi kameni zatikajo s škuljami, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
88490. škúljast, adj. voll kleiner Steine, Štrek.
88491. škȗlje, n. = malo kamenje po potu, C.; der Schotter, Št.
88492. škȗmpa, f. die Schelmerei, der Possen, C.; der Verdruss, die Verlegenheit, die man jemandem bereitet, Fr.- C.; — prim. češ. škumpa, Verweis.
88493. škȗmpati, -am, vb. impf. š. komu, jemandem einen Possen spielen, ihm Verlegenheit bereiten, C.
88494. škȗndra, f. eine Art Korb: iz leskovih viter spletena košara z dnom iz deščic, Notr., Gor.; — prim. lat. scutra, flache Schüssel, Levst. (Rok.).
88495. škȗrh, m. der Brachvogel (numenius arquatus), Cig.; = veliki š., Frey. (F.); mali š., der kleine Brachvogel ( n. phaeopus), Frey. (F.).
88496. škȗrta, f., Cerkljansko- Štrek. (Let.), pogl. skorič.
88497. šlabę̑dər, -dra, m. = slab, razhojen črevelj, der Latschschuh, die Schlappe, (šleb-) Cig., Jan., C.; — prim. šlapa.
88498. šlabę̑dra, f. der Pantoffel, C.
88499. šlabedrálọ, n. der Latscher, (šlob-) Cig.
88500. šlabę̑drast, adj. latschfüßig, Cig.
88501. šlabedráti, -ȃm, vb. impf. latschen, Cig.
88502. šlabę̑drica, f. die Pantoffelblume (calceolaria), Tuš. (B.).
88503. šlȃfrnica, f. = žlafrnica, die Ohrfeige, Guts., Jsvkr.
88504. šlájən, -jna, m. die Schleihe (cyprinus tinca), Cig., Frey. (F.); — iz nem.
88505. šlápa, f. 1) der Schlappschuh, die Schlappe; — 2) psovka zanikarnemu, omahljivemu človeku, Levst. (Rok.); — der Tölpel, Jarn., Mur., Met.; — iz nem.
88506. šlapáti, -ȃm, vb. impf. in Schlappen gehen, schlappen, C., Z.; š. po razhojenem blatu, SlN.; — iz nem.
88507. šlápniti, šlȃpnem, vb. pf. schlappend treten, C., Bes.; vol je šlapnil muhi na nogo, Bes.
88508. šlapotáti, -ȃm, vb. impf. schlappend gehen, C.
88509. šlȃr, m. 1) ein Kopftuch aus durchsichtigem Zeug, Levst. (Rok.); — 2) ein durchsichtiger Zeug, Cig.; — iz nem. Schleier.
88510. šlȃrast, adj. aus durchsichtigem Zeug: peča, ruta šlarasta, Levst. (Rok.), Zv.
88511. šlȃt, m. die Befühlung: takega šlata je kakor svila, es fühlt sich so an wie Seide, ogr.- Valj. (Rad).
88512. šlátati, šlȃtam, vb. impf. tasten, betasten; — prim. hlatati.
88513. 1. šlę́kati, -am, vb. impf. fehlerhaft sprechen: besonders das r nicht recht aussprechen können, Lašče- Levst. (Rok.); — (š statt s aussprechen, BlKr.).
88514. 2. šlę́kati, -am, vb. impf. = šlikati, Ig (Dol.).
88515. šlekedráti, -ȃm, vb. impf. stammeln, beim Reden mit der Zunge anstoßen, C., Dict.; težko govorim ino šlekedram, Jsvkr.; das r nicht recht aussprechen können, Ig (Dol.); — schnarren, ratschen, V.-Cig.
88516. šlę́kniti, šlę́knem, vb. pf. = šlikniti, Ig (Dol.).
88517. šlẹ̀m, šlẹ́ma, m. 1) der Helm, Jan., Cig. (T.), Jurč. (Tug.), Vrt., Vest.; — 2) žarni šlem (neki morski polž), feuriger Ofen (cassis), Erj. (Z.); — stsl.
88518. šlẹ́mast, adj. helmförmig, Jan.
88519. šlèn, šlę́na, m. = udarec s šibo ali z bičem, der Schmitz, Cig.
88520. šlę̑nək, -nka, m. der Schmitz, Cig., Jan.
88521. šléniti, šlę̑nem, vb. pf. schnalzen, Mik.; — = s. šibo ali z bičem udariti, Cig., Jan., Notr.- M., Polj.; — prim. šlepati.
88522. šlẹ̑nji, adj. = poslednji, Rož.- Kres.
88523. šlépati, šlę́pljem, -páti, -pȃm, vb. impf. 1) mit den Fingern schnalzen, Rib.- M.; — 2) z dlanjo š., mit der flachen Hand schlagen, C.
88524. šlépniti, šlę̑pnem, vb. pf. 1) mit den Fingern schnalzen, Z.; — 2) ins Gesicht schlagen, C.
88525. šlę̑ta, f. die Gewohnheit, eine individuelle Eigenthümlichkeit, C., Z., BlKr.; ima tako šleto, BlKr.; kakove šlete je ta konj? BlKr.- Let.
88526. šlẹ́za, f., Trub.; pogl. žleza.
88527. šlígati, -am, vb. impf. = šlikati, peitschen, Št.- Z.; kobila z repom šliga, Npes.-Vraz.
88528. šlígniti, šlı̑gnem, vb. pf. = šlikniti, mit der Peitsche oder Ruthe schlagen, C.
88529. šlíkati, -am, vb. impf. peitschen, Cig., M.
88530. šlíkniti, šlı̑knem, vb. pf. mit der Peitsche schlagen, Cig., M.
88531. šljúta, f. eine tändelnde, erfolglos beschäftigte Person, C.
88532. šljútati, -am, vb. impf. langsam, schleichend gehen, langsam und erfolglos arbeiten, C.
88533. šmàn, adv. etwa, vielleicht, Kras- Mik.; — prim. zahman, zaman, Mik.
88534. šmȃrčica, f. sv. Martina dan, Jan., Rož.- Kres.
88535. šmárən, -rna, m. = šmarni dan (praznik), der Frauentag: veliki, mali š., der Groß-, Kleinfrauentag, Kr.; — prim. šmarni.
88536. šmargę̑tica, f. neka trava po vinogradih, C.; neko jabolko, C.; neka zgodnja hruška, C.
88537. šmarję̑tnica, f. neka hruška, C.
88538. šmȃrnəc, -rnəca, (-rənca), m. = pajek s šmarnim križem na hrbtu, Glas.
88539. šmárni, adj. = sv. Marije, Marien-; šmarni dan, praznik, Cig., Jan.; š. tolar, šmarna petica (srbrnjaki s podobo Matere božje); š. križ, neko zvezdje, Dol.- M.; — šmarna detelja, die Kornwicke (coronilla), Jan., Medv. (Rok.); — šmarna meta, die Marienminze (tanacetum balsamita), Cig.; — šmarno jabolko, der Marienapfel, Cig.; — šmarni križ, die Kreuzwurz (senecio), Cig.; — (šmarijni, Jurč., Levst. [Zb. sp.]); (iz: šmarijin).
88540. šmárnica, f. 1) der Hausrothschwanz (sylvia tithys), C., Frey. (F.), Erj. (Z.); — = taščica, das Rothkehlchen (sylvia rubecula), Cig., Hip. (Orb.), Frey. (F.); — 2) das Maiglöckchen (convallaria majalis); — 3) pl. šmarnice, die Maiandacht.
88541. šmę̑lj, m. = čmelj, čmrlj, Jarn., Mik.
88542. šmę̑ncan, adj. = šentan; Oh, šmencano dekle, Npes.- Kres.
88543. šmènt, šmę́nta, m. = zlomek: šment in plent! Teufel! C.
88544. šmę̑ntrga, f. teuflisches Ding, SlGor.- C., Z.
88545. šmíga, f. der Aufputz, die Zier, C.; — der Schein: za šmigo kaj storiti, C., Z.
88546. 1. šmígati, -am, vb. impf. aufputzen, zieren, C., Z.
88547. 2. šmígati, šmı̑gam, vb. impf. hinken, Hal.
88548. šmihę̑lščnik, m. der Monat September, C.
88549. šmŕkati, šmȓkam, vb. impf. = smrkati, C.
88550. šmŕkəlj, -klja, m. = smrkelj, Habd.- Mik., C.
88551. šnǫ̑bəc, -bca, m. = das Maul ( prim. bav. schnappen f.), Levst. (Rok.).
88552. šnǫ̑brc, m. der Nasenstüber, V.-Cig., Jan.
88553. šnǫ̑fati, -am, vb. impf. schnupfen; — iz nem.
88554. šnǫ̑pati, -am, vb. impf. = šnofati, Rož.- Kres.
88555. šǫ́ba, f. 1) die Lefze, die Lippe, Cig., Jan., Mik., Štrek.; razpokane šobe imeti, Idrija; — 2) ein Mund mit dicken, aufgeworfenen Lippen, die Wurstlippen, ein schnauzenartiges Maul, das Dickmaul; šobo napeti, anfangen zu maulen, zu schmollen, zu protzen; tudi = usta na jok zbrati, Lašče- Erj. (Torb.); šobo drži, er protzt; = šobo nosi, Z.; = šobo dela, Gor.; — 3) die Mündung, der Schnabel eines Gefäßes, Gor., Ig (Dol.); latvica s šobo, Z.; — 4) der vorstehende Rand an den Schuhen, Cig.; — 5) das Glättholz, das Putzholz der Schuster, V.-Cig.; — = les, ki si ga črevljar dene na koleno ter vrhu tega lesa usnje, a vrhu usnja potezni jermen (kneftro), Lašče- Erj. (Torb.); — 6) das Handleder der Schuster, Z., vzhŠt.; — prim. čoba.
88556. šobáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. = usta na jok zbirati (prezirljivo), Rihenberk- Erj. (Torb.).
88557. šǫ́bast, adj. 1) dicklippig, mit vorstehenden Lippen, dickmäulig, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) šobasto se drži, er protzt, Polj.
88558. šobàt, -áta, adj. dicklippig, dickmäulig, Cig.
88559. šǫ̑bəc, -bca, m. ein Mensch mit dicken, aufgeworfenen Lippen, M., Z.; — tudi = človek, ki rad šobo napenja, Gor.
88560. šǫ́biti se, -im se, vb. impf. die Lippen aufwerfen, M.; — = usta na jok zbirati, Rihenberk- Erj. (Torb.), Štrek.; — das Maul hängen, schmollen, Cig.
88561. šǫ́ga, f. = šoja 1), Cig., Jan., M., Frey. (F.).
88562. šohtáti, -ȃm, vb. impf. rauschen, Jan.; š. po listju, Fr.- C.
88563. šǫ́ja, f. 1) der Eichelhäher (garrulus glandarius); ( die Elster, Dalm.- Valj. [Rad]); — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
88564. šǫ̑jəc, -jca, m. neka ptica, Levst. (Zb. sp.).
88565. šǫ̑jka, f. = šoja 1), Mur., Cig., Jan.
88566. 1. šọ̑la, f. = otok v človeški in konjski čeljusti, Erj. (Torb.); die Zahnfleischgeschwulst, Cig., M., C., Polj.; — pl. šole, neka konjska čeljustna bolezen, der Frosch, Cig.; — prim. skula.
88567. 2. šọ̑la, f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.- Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).
88568. šọ̑larəc, -rca, m. dem. šolar, Trub.
88569. šọ̑lati, -am, vb. impf. = v šoli učiti, Cig., Jan., C.; — studieren lassen, Lašče- Levst. (Rok.); — š. se, die Schule besuchen, studieren.
88570. šọ̑ləc, -lca, m. = učenec, V.-Cig., Jan., C.
88571. šọ̑lən, -lna, m. der Schuh; pos. der Weiberschuh ohne Bundschnüre, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. šolin.
88572. šọ̑lin, m. der Schuh, Dict., Štrek., sọ́lin, Valj. (Rad); — prim. stvn. scuochlin, nem. Schuhlein, Levst. (Rok.).
88573. šọ̑linəc, -nca, m. dem. šolin, ogr.- Valj. (Rad).
88574. šọ́linič, m. = šolinec, Valj. (Rad).
88575. šọ̑lnik, m. der Schulmann, Cig., Jan., nk.
88576. šolnína, f. das Schulgeld, Cig., Jan., C., nk.
88577. šòp, šópa, m. 1) der Busch, das Büschel: š. cvetlic, trave, slame, las, perja; — na šope, büschelweise; — die Quaste, Cig., Jan.; — 2) der Halbwalm am Dach, V.-Cig., C., Dol., BlKr.- Let.; — 3) der Haufe, Z.; š. papirja premetavati, Jurč.; — prim. čop, nem. der Schopf.
88578. 1. šọ̑pa, f. = škopnik, Mur., Danj.- M., C., vzhŠt.
88579. 2. šọ̑pa, f. = šupa, die Remise, der Schoppen, Levst. (Rok.); — iz nem.
88580. šopàt, -áta, adj. büschelig, Cig.
88581. šǫ̑pati, -am, vb. impf. = perje obirati kaki živali: ptiča, kokoš š., BlKr.; — š. se, sich mausen: ptiči se šopajo, BlKr.; — prašiča š. = zaklanemu, poparjenemu prašiču ščetine rvati, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. entschuppen, Levst. (Rok.).
88582. šopátina, f. neka vinska trta, Drenovec ( jvzhŠt.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), M., Nov.; die Geißdutte, Trumm.; rdeča š., rother Veltliner, Trumm.
88583. šopčìč, -íča, m. dem. šopek, Cv.
88584. šopə̀k, -pkà, m. das Büschel, das Sträußlein: š. črešenj, cvetlic; tudi: šópek.
88585. šopı̑rəc, -rca, m. der Großthuer, C.
88586. šopírən, -rna, adj. 1) großthuerisch, prahlerisch, Cig., Jan.; — 2) buschig, Levst. (Rok.).

   87.987 88.087 88.187 88.287 88.387 88.487 88.587 88.687 88.787 88.887  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani