v (88.387-88.486)

88387. škripòt, -óta, m. das Knarren, Mik.; — das Knirschen, Mur., Cig., Jan.
88388. škripóta, f. = škripot, Mik.
88389. škripótəc, -tca, m. der Spitzwegerich (plantago lanceolata), C.
88390. škripútati, -am, vb. impf. knarren, knirschen, C.
88391. škrjȃnčar, -rja, m. der Lerchenfänger, Cig.
88392. škrjánčəc, -čca, m. = škrjanček, Valj. (Rad).
88393. škrjánčək, -čka, m. dem. škrjanec; 1) die Lerche; — 2) der Feld-, Rittersporn (delphinium consolida), C.
88394. škrjánčji, adj. Lerchen-, Cig.
88395. škrjánəc, -nca, m. die Lerche (alauda); rajši danes pečenega škrjanca, ko jutri kokoš, Npreg.- Jan. (Slovn.); poljski š., die Feldlerche (a. arvensis), blatni ali čopasti š., die Haubenlerche (a. cristata), laški š., die Kalanderlerche (a. calandra), Cig., Frey. (F.).
88396. škrjánka, f. das Lerchenweibchen, Cig.
88397. škrjánski, adj. Lerchen-, Cig., Jan.
88398. škȓł, -la, m. = oskrd, oškrd, Cig., Dol., Št.; — prim. škrv.
88399. škȓł, -lı̑, f. = skrl, skril, Cig., Jan., C., Ip.- Mik., Gor., BlKr.
88400. škrlȃt, m. 1) der Scharlach, der Purpur: na škrlat barvati, purpurroth färben, Cig.; — 2) eine Art feines rothes Tuch.
88401. škrlȃtar, -rja, m. der Purpurverkäufer, Cig.
88402. škrlȃtast, adj. scharlachroth, purpurn, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); do začetka tega stoletja so po Dolenjskem nosili škrlataste suknjiče in oprsnike, Levst. (Rok.).
88403. škrlatíca, f. der Scharlach, das Scharlachfieber, nk.
88404. škrlatı̑n, m. = škrlaten oprsnik, Cig.
88405. škrlatı̑nka, f. 1) die Schildlaus (coccus), Cig.; — 2) der Scharlach, das Scharlachfieber, Polj., nk.
88406. škrlátiti, -ȃtim, vb. impf. mit Purpur färben, Cig.
88407. škrlȃtnica, f. 1) das Purpurkleid, V.-Cig.; — 2) die Schildlaus (coccus), Jan., Šol.
88408. škrlȃtnik, m. 1) der Purpurmantel, Cig.; — 2) der Purpurhut, V.-Cig.; — 3) die Purpurschnecke (purpura), Erj. (Ž.); — 4) der Purpurapfel, Cig.
88409. škrlatnína, f. die Purpurröthe, Jan. (H.).
88410. 1. škȓləc, -lca, m. 1) die Klemme, C.; — ein am Ende gespaltener Stab, damit Steine zu werfen, C., vzhŠt.; — der Wäscheklemmer, vzhŠt.; — 2) der Pipenhahn, C.; ( prim. škrnek).
88411. 2. škȓləc, -lca, m., Mur., pogl. škrljec.
88412. škrlẹ́ti, -ím, vb. impf. zirpen, Valj. (Rad); zwitschern, Z.; — prim. ščrleti.
88413. škrlı̑nkati, -am, vb. impf. knirschen, Savinska dol.
88414. škrlíti, -ím, vb. impf. klemmen, in eine Spalte zwängen, C.
88415. škȓlj, m. = škrjanec, Črniče ( Goriš.); — die Steindrossel (turdus saxatilis), C., Frey. (F.).
88416. škrljȃd, f. coll. die Eisschollen, C.
88417. škrlják, m. der Hut, C., Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.
88418. škȓljəc, -ljca, m. = skrljec, škrjanec, Mur., C., Erj. (Z.).
88419. škrljíca, f. = škrjanec, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
88420. škrljìč, m. = skrljič, škrjanec, C.
88421. škrlȗp, m. = škralup, skorlup, BlKr.- M., Mik.
88422. škrlúpa, f. die Kruste, C.
88423. škrlúpast, adj. krustenartig, krustig, C.
88424. škrlúpniti, -ȗpnem, vb. pf. sich mit einer Kruste überziehen, Cig.
88425. škȓnəc, -nca, m. 1) = pipec, malovreden otročji nož, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) die Schraube, vzhŠt.
88426. škȓnək, -nka, m. der Wirbel an der Geige, C.
88427. škrnẹ́ti, -ím, vb. impf. kreischen ( v. Fett), Cig.
88428. 1. škŕniti, škȓnem, vb. pf. 1) einen knarrenden Laut hören lassen, Dict., M.; = škripniti, Svet. (Rok.); — 2) škrnila sva, wir sprachen ein vertrautes Wort miteinander, V.-Cig.
88429. 2. škŕniti, škȓnem, vb. pf. zustutzen, Ravn.- Cig.
88430. škrnjáti, -ȃm, vb. impf. knirschen, knirren, V.-Cig.; — nagen, knistern ( v. d. Maus), Cig., M., GBrda, Črniče ( Goriš.); = z nožem "škrncem" rezati, Podkrnci- Erj. (Torb.); — ( pren.) kak umotvor š. (= obirati, bekritteln), Glas.
88431. škrǫ̑b, m. = skrob, C., Tuš. (B.).
88432. škrobátati, -am, vb. impf. 1) = škrobotati, C.; — 2) krabbeln, Jan.
88433. škrǫ́bati, -am, vb. impf. kratzen, C.; hörbar nagen (von der Maus), Lašče- Levst. (Rok.).
88434. škrǫ̑bəc, -bca, m. = skorocel, die Schafgarbe (achillea millefolium), C.
88435. škrǫ́biti, -im, vb. impf. = skrobiti, C.
88436. škrobljáti, -ȃm, vb. impf. hörbar nagen (von der Maus), Lašče- Levst. (Rok.).
88437. škrobọ̑t, m. = skrobot, die Waldrebe, C.; — das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
88438. škrobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schepern, klappern, rauschen, C.; zrnje v škatli škroboče, jvzhŠt.; dež škroboče, Let.; — pogl. škrabotati.
88439. škrobótəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Cig.; — das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
88440. škrobótəlj, -tlja, m. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
88441. škrobǫ̑ti, f. pl. altes Gerümpel, C.
88442. škrobotíka, f. der Schlotterapfel, C.
88443. škrobotína, f. = srobotina, C.
88444. škrǫ́cəlj, -clja, m. = skorocel, die Schafgarbe, C.
88445. škrǫ̑čič, m. = škrocelj, skorocel, C.
88446. škrofíti, -ím, vb. impf., pogl. škropiti.
88447. škrokòt, -óta, m. = škrocelj, skorocel, Josch.
88448. škróniti, škrǫ̑nem, vb. pf. = škropniti: kaplja škrone, C.
88449. škròp, škrǫ́pa, m. das Spritzen: kopel na škrop, das Douchebad, jvzhŠt.
88450. škrǫ̑pəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; — 2) der Spritz-, Strich-, Windregen, Ist.- Cig., M., C., ZgD.; — einzelne Regentropfen, Cig.; — der Sturmregen, Štrek.
88451. škropíłən, -łna, adj. Spritz-: škropı̑łna kopel, das Douchebad, Jan.
88452. škropı̑łnica, f. 1) die Spritzkanne; — der Sprengwedel, Št., Notr.; — 3) = kropilnica, der Weihwasserkessel, C.
88453. škropı̑łnik, m. 1) der Sprengwedel, Cig., Jan., C.; — 2) = kropilnica, der Weihwasserkessel, Mur.
88454. škropı̑łnjak, m. der Weihwasserkessel, Mur.
88455. škropílọ, n. 1) = kropilo, der Sprengwedel, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Sprengkanne, Cig., Jan.; — 3) die Douche, Cig.
88456. škropíti, -ím, vb. impf. spritzen, bespritzen, besprengen: po vrtu rože š.; — pero škropi, die Feder spritzt; — (dež) škropi, es tröpfelt.
88457. škrópniti, škrǫ̑pnem, vb. pf. spritzen, C.
88458. škroptáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
88459. škrpə̀c, -pcà, m. = škripec, Cig., Jan., Valj. (Rad), Gor., Dol., BlKr.
88460. škrpę̑lj, f. = kamenita tla, BlKr.- DSv.
88461. škrpę̑t, m. 1) der Pantoffel, Cig., Jan., BlKr.; — pl. škrpeti = stari, slabi črevlji, Cig.; — 2) der Schuhlappen, C.; — prim. it. scarpetta, kleiner Schuh.
88462. škrpétəc, -tca, m. dem. škrpet; der Schuhlappen, C.
88463. škrpétəlj, -tlja, (-təljna), m. 1) der Pantoffel, BlKr.; — 2) der Schuhlappen, C.; — prim. škrpet.
88464. škr̀t, škŕta, m. das Geritze, Cig.
88465. škȓt, škŕta, adj. karg: š. biti z dokazi, mit Beweisen kargen, LjZv.
88466. škŕta, f. die Scharte, die Kerbe, V.-Cig., Jan.
88467. škrtálọ, n. 1) die Knarre, Jan.; — 2) = slab nož, Zora; — 3) der Kritzler, Cig.
88468. škȓtar, -rja, m. das Fiedermesser zum Abkneipen des Glases, V.-Cig.
88469. škrtáriti, -ȃrim, vb. impf. = škrtati 3), kargen: š. z odobravanjem novih davkov, SlN.
88470. škŕtati, -am, vb. impf. 1) knirschen; z zobmi š.; — kratzen: z nožem po krožniku š., Dol.; kritzeln, V.-Cig.; — mit einem stumpfen Werkzeug schnitzelnd ein knisterndes Geräusch hervorbringen, Mur., vzhŠt.; kaj s tem pipcem zmerom škrtaš! jvzhŠt.; miši škrtajo (kadar glodajo), jvzhŠt.; — (mit dem Hufeisen) rasseln, Npes.- Cig.; — knarren: kola škrtajo, Glas.; — kreischen ( v. siedendem Fett), Cig., M.; — schirken ( v. Vögeln), C.; ščinkavec škrta, Cig.; — 2) kerben, Cig., Jan.; — schartig machen: š. kose po kamenju in krtinah, Ahac.; — (Glasscheiben) abkneipen, abfiedern, V.-Cig.; — nagen, Jan.; — schnitzeln, Jan., C., Zora; — 3) geizen, kargen, M., C.; š. v dovoljevanju stroškov, SlN.
88471. škȓtež, m. der Geizhals, vzhŠt.
88472. škrtína, f. das Abschnitzel, Lašče- Levst. (Rok.); — š. kruha, ein Schnittchen Brot, C.
88473. škrtínast, adj. schartig, Levst. (Rok.).
88474. škrtíniti, -ı̑nim, vb. impf. schnitzeln, Lašče- Levst. (Rok.).
88475. škrtljȃnje, n. 1) das Schnitzeln, vzhŠt.; — 2) die Knauserei, ogr.- Valj. (Rad).
88476. škrtljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnitzeln, Jan., Glas., Zora, vzhŠt.; zlato š., Trst. ( Glas.); — (Glasscheiben) abfiedern, V.-Cig.; — 2) kargen, Jan., vzhŠt.
88477. škŕtniti, škȓtnem, vb. pf. ein knarrendes, knisterndes Geräusch hören lassen; ključ škrtne, Gor. ( Let.); erklirren ( z. B. vom Sporn), Cig.
88478. škrzǫ̑bica, f. der Rainkohl (lampsana), C.; — nam. škrbozobica (?), C.; — prim. škrbinka.
88479. škržȃbəc, -bca, m. = skržabec, die Fledermaus, Mur., C., Glas., vzhŠt.
88480. škržàt, -áta, m. = skržat, M., Goriš.
88481. škŕžən, -žna, adj. Kiemen-, Jan., C.
88482. škudẹ̑la, f. = skodela, die Schüssel, C.; — die Schale (an der Wage), Dalm.- Valj. (Rad).
88483. škúfa, f. 1) die Mütze ( zaničlj.), Lašče- Levst. (Rok.), Ig (Dol.); — 2) der Tannenzapfen, C.; — prim. it. cufia, Haube, Levst. (Rok.).
88484. škȗfica, f., Trub., Dalm., pogl. škofica.
88485. škȗfka, f. 1) der Gipfel, C.; — 2) der Gallapfel, ogr.- C.
88486. škúla, f. 1) ploščnat kamen, Notr.- Levst. (Rok.); — 2) die Eisscholle, C.; — prim. 2. škulja.

   87.887 87.987 88.087 88.187 88.287 88.387 88.487 88.587 88.687 88.787  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani