Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (88.287-88.386)


  1. škrȃplja, f. der Regentropfen, C.
  2. škrȃpljati, -am, vb. impf. = škrapati, BlKr.- DSv.
  3. škràt, škráta, m. eine Art Kobold, das Bergmännchen; prim. stvn. scrat, srvn. schratt, wilder, struppiger Waldgeist, Mik. (Et.).
  4. škrátast, adj. koboldisch, Zora.
  5. škrȃtəc, -tca, m. dem. škrat; 1) = škrat; — 2) der Windwirbel, C., Ptujsko polje- Kres; — 3) der Haarwirbel, verfilztes Haar, C.; — (š. jezdi prašiča, če mu strče ščetine po hrbtu, C.); — 4) pisani š., die gezierte Schildwanze (cimex oleraceus), Erj. (Ž.).
  6. škrȃtək, -tka, m. dem. škrat; 1) der Kobold, Cig., Jan., C.; — 2) = škorpijon, Jan.
  7. škrátəlj, -tlja, m. = škrat; ima škratlja v žepu (o človeku, kateri je nenavadno srečen), Cig.
  8. škr̀b, škŕba, adj. 1) schartig, Jan.; — 2) zahnlückig, M.; škrba baba, Levst. (Rok.).
  9. škŕba, f. 1) die Scharte, Mur., Cig., Jan.; š. na rezilu, Cig.; — ein angebrochener Zahn, die Zahnlücke, Mur., Cig., Jan.; — 2) ein zahnlückiges Weib, Štrek.
  10. škrbánja, f. = škrbina, Jan.
  11. škŕbati, -bam, -bljem, vb. impf. kratzen, nagen, Mur., Met.; miš škrblje, Dol.
  12. škrbè, -ę́ta, m. der Zahnlückige, Cig.
  13. 1. škȓbəc, -bca, m. 1) = škrbozobec, der Zahnlückige, Dict., Jan., Ig (Dol.); — 2) das Taschenmesser, M., C.; rudarski nož (der Grubentscherper), V.-Cig.
  14. 2. škȓbəc, -bca, m. das Leimkraut (silene inflata), Kor.- Erj. (Torb.); nam. škrebec (?).
  15. škrbę́nja, f. ein Theil eines zerbröckelten Zahnes, Mik.
  16. škŕbica, f. dem. škrba; — die Drehorche (spiranthes), C.
  17. škrbína, f. 1) die Scharte; škrbine na rezilu, pri stekleni, lončeni posodi; — zajčja š., die Hasenscharte, Cig., Jan.; — 2) ein angebrochener Zahn, ein Zahnrest; same škrbine ima v čeljusti; — 3) die Felsenzacke, die Klippe, V.-Cig., Jan.
  18. škrbínast, adj. 1) schartig; — zackig, schroff; škrbinasta skala, Cig.; — š. zob, ein angebrochener Zahn, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) = zahnlückig, Cig., Jan.
  19. škrbı̑nəc, -nca, m. die Saudistel (sonchus oleraceus), Cig., Jan., C.
  20. škrbı̑nka, f. = škrbinec, die Saudistel (sonchus oleraceus), Cig., C., Medv. (Rok.); — die Kratzdistel (cirsium erisithales), Bistra pri Borovnici ( Notr.)- Erj. (Torb.); — der Rainsalat (lampsana communis), Glas.
  21. škŕbiti, -im, vb. impf. schartig machen, Levst. (Rok.).
  22. 1. škrbljáti, -ȃm, vb. impf. Schärtchen machen, Mur.; — Glas abkneipen, abfiedern, Cig.
  23. 2. škrbljáti, -ȃm, vb. impf. = škrebljati, Mur., Guts.- Cig., Jan., Gor., Dol.
  24. škrbljíca, f., Guts., pogl. škrabljica 1).
  25. škrbótəc, -tca, m. = škrabotec, Medv. (Rok.).
  26. škrbotẹ̑lica, f. das Leimkraut (silene inflata), Medv. (Rok.); — ( nam. škreb-?).
  27. škrbótəlj, -tlja, m. neko jabolko, C.
  28. škrbozòb, -zǫ́ba, m. neka rastlina, svinjam dobra piča, menda: die Kratzdistel (cirsium erisithales), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  29. škrbozòb, -zǫ́ba, adj. zahnlückig, Jan.
  30. škrbozǫ̑bəc, -bca, m. der Zahnlückige, Dict.
  31. škrbozǫ̑bnica, f. die Zahnlückige, Jan. (H.).
  32. škrbozǫ̑bnik, m. = škrbozobec, Guts.- Cig.
  33. 1. škr̀c, škŕca, m. der Laut der schneidenden Schere, Cig.
  34. 2. škr̀c, škŕca, m. = škric, der Zipfel, Guts.; robec ima štiri škrce, zapŠt.- C.
  35. škŕcati, škȓcam, vb. impf. schnitzeln, vzhŠt.
  36. škrcljáti, -ȃm, vb. impf. schnitzeln, ausschnitzeln, Jan.
  37. škŕcniti, škȓcnem, vb. pf. den Laut der schneidenden Schere bewirken, Jarn., Cig.
  38. škrę́ba, f. eine, die gerne die Zähne fletscht, Štrek.
  39. škrébati, -am, škrę́bljem, vb. impf. 1) kratzen, scharren, Notr.; — 2) klappern, schepern: zvon škreba, če je ubit ali oškrbljen, BlKr.; — 3) husten, C.
  40. škrę̑ben, m. eine Baumhöhle, in der sich das Regenwasser ansammelt, C., Gor.- Valj. (Rad); prim. škramola.
  41. škrebetáča, f. der Klingelbeutel, C.
  42. škrebetȃljka, f. 1) die Kinderklapper, (-alka), Valj. (Rad); — 2) die Schnarrheuschrecke, Cig. (T.).
  43. škrebetár, -rja, m. der Klingelbeutelträger, C.
  44. škrebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klappern, Mur., Cig., Jan.; ein Geräusch machen, wie wenn man z. B. Geld in einer Schachtel schüttelt, Mur.
  45. škrebétəc, -tca, m. die Schelle, C.
  46. škrebetúlja, f. 1) die Klapper, Mur.; (als Vogelscheuche), C.; — 2) die Schnarrheuschrecke (acridium stridulum), Erj. (Ž.).
  47. škrę́biti se, -im se, vb. impf. š. se komu = pačiti se komu, jemanden angrinsen ( prim. stsl. sklabiti se, češ. šklebiti se, den Mund aufreißen), Erj. (Torb.).
  48. škrebljáti, -ȃm, vb. impf. klappern, rasseln, C.; das Geräusch des Nagens, Beißens u. dgl. hören lassen: veverice, konji škrebljajo, kadar jedo, BlKr.; konji po trdi, kameniti cesti vozeč škrebljajo, BlKr.; Konjički škrebljajo in voz'jo težko, Slom.; schellen, C.
  49. škrebljíca, f. der Klingelbeutel, die Sammelbüchse, C.
  50. škrebọ̑t, f. = srobot, die Waldrebe, C.
  51. škrebótəc, -tca, m. die Kornblume (centaurea cyanus), Cig., C.
  52. škrémen, -ę́na, m., C., pogl. kremen.
  53. škrę́mpəlj, -plja, m., Mur., pogl. krempelj.
  54. škrempljáč, m. eine Weinrebe mit Ranken, C.
  55. škreníca, f., Cig., C., pogl. skranjica.
  56. škŕga, f. nav. pl. škrge = skrge, die Kiemen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; hs.
  57. škrgàd, -áda, m. = škrgat, Dict., Hip. (Orb.).
  58. škrgálja, f. die Ratsche, Vreme- Erj. (Torb.).
  59. škȓgar, -rja, m. škrgarji, die Kiemenschnecken (branchiata), Erj. (Ž.).
  60. škrgàt, -áta, m. = škržat, C.
  61. škŕgati, -am, vb. impf. knarren, Jan.
  62. škrgèt, -ę́ta, m. 1) das Schnarren, C.; — 2) die Schelle, Jan.; — 3) der Wachtelkönig (rallus crex), C.
  63. škrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schellen, Jan.
  64. škrgétəc, -tca, m. die Schelle, Jan.
  65. škrgonǫ̑žəc, -žca, m. = skrgonožec, Jan. (H.).
  66. škrgòt, -óta, m. das Schnarren, C.
  67. škrgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = škrgutati, C.
  68. škrgoȗstnica, f. der Wurmfisch (amphioxus lanceolatus), Erj. (Ž.).
  69. škrgútanje, n. das Knarren, C.; — das Knirschen: zobno š., das Zähneknirschen, ogr.- C.
  70. škrgútati, -am, vb. impf. knarren, Guts., Jan., Cig.; vrata škrgutajo, C.; schnarren, Jan., C.; — knirschen, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  71. škríba, f. neka otročja igra, C.; prim. škribati.
  72. škríbati, -am, vb. impf. = klinec biti (igra), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  73. škrìc, škríca, m. 1) der Zipfel am Kleide, an Tücheln; odrezal je na tiho en škric Savlove suknje, Dalm.; — der Rockschoß: suknja na škrice, der Rock mit Schößen, der Herrenrock; — 2) = škricar, škricman, Kr.; kaj postopa ta škric kosmati za menoj? Jurč.; prim. stvn. scurz, kurz, nem. Schurz, Mik. (Et.).
  74. škrı̑car, -rja, m. = škricman, Lašče- Levst. (Rok.).
  75. škrı̑cman, m. ein Mann, der einen Herrenrock (suknjo na škrice) trägt, C., Lašče- Levst. (Rok.).
  76. škricǫ̑n, m. = škricman, C.
  77. škríka, f. = skrika, der Blaufalke (falco aesalon), Frey. (F.).
  78. škríl, -íli, f. = skril, Cig., Mik.
  79. škríla, f. = škril, skril, C., Z.
  80. škrílast, adj. = skrilast, schieferig, C., Z.
  81. škrı̑łəc, -łca, m. 1) der Felsbewohner, Cig.; — 2) tisti, ki po setvi škrili, C.
  82. škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.
  83. škrı̑lje, n. coll. das Pflastergestein, C.
  84. škrı̑łnat, adj. = skrilnat, schieferig, C., Nov.; škrilnata streha, das Schieferdach, Cig.
  85. škrı̑łnik, m. der Schieferstein, C.
  86. škrı̑njar, -rja, m. der Verfertiger von Truhen, der Schreiner, Cig., Jan., C., BlKr.- Glas.
  87. škrínjica, f. dem. škrinja; eine kleine Truhe; das Kästchen, das Kistchen, die Schatulle, Cig., Jan.
  88. škrı̑p, m. das Geknirsch, Mur., Jan.; — das Gezirpe, Cig., Jan., Valj. (Rad); — das Knirren: črevlji (škornji) na škrip, t. j. tako narejeni, da škripljejo, Dol., LjZv.
  89. škrípa, f. 1) ein knarrendes oder übhpt. ein schlechtes Taschenmesser, Mur., Mik.; — = stara skrinja, stare gosli, C.; — 2) škripe, bolečine v rokah po težkem delu, vzhŠt.
  90. škripáč, m. 1) = slab goslar, der Fiedler ( zaničlj.); — 2) = škripavec 3), das Heimchen, Cig., Gor.
  91. škrípalica, f. 1) die Heiserkeit, C.; — 2) pl. škripalice = lesene črevljarske klešče, Dol.
  92. škripȃłnica, f. = slabe gosli, die Fiedel, Cig.
  93. škripálọ, n. 1) die Knarre, Cig., Jan.; — 2) = stare, slabe gosli, die Fiedel, Cig.
  94. škrípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) knarren; vrata, kolesa škripljejo; — na gosli š., auf der Geige kratzen, schlecht spielen; — knirren, knirschen; zmrzel sneg škriplje pod nogami; z zobmi škripati (od jeze); — schrillen, zirpen, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) = stiskati, kargen, C.
  95. škrı̑pəc, -pca, m. 1) etwas Knarrendes: die Rolle, der Flaschenzug; — die Rolle am Webstuhle, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — die Schraube, Jarn., C.; — der Kloben, Cig., Jan., Cig. (T.); — das Gelenk, Tolm., GBrda; — das Gelenk eines Schnappmessers, Tolm.; — 2) v škripcih biti, in der Klemme, in Verlegenheit sein; = v škripcu biti, LjZv.; biti na škripcih, unruhig sein: brza in spretna kakor na škripcih, LjZv.; — 3) das Gliederreißen, C.; — 4) der Wachtelkönig (rallus crex), C.; — die Hausgrille, Cig., Jan., C.; taščica vsakega skokonogega škripca iz poknje in ščurka izpod omare privleče, Zv.; — 5) das blasige Leimkraut (silene inflata), C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — tudi: škripə̀c, -pcà, (škrpə̀c) Gor., Dol., in škrípəc, Dol.
  96. škripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) knirschen, Cig.; — 2) zirpen: murin škripeče, Zora.
  97. škrı̑pkati, -am, vb. impf. knarren, Cig.
  98. škrı̑plje, -pəlj, f. pl. eine alte, schlechte Geige, die Fiedel, Jan.
  99. škrı̑pnica, f. die Fiedel, C.
  100. škrípniti, škrı̑pnem, vb. pf. einen knarrenden, knirschenden Laut von sich geben oder bewirken.

   87.787 87.887 87.987 88.087 88.187 88.287 88.387 88.487 88.587 88.687  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA