Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (88.187-88.286)
-
škǫ̑dlast, adj. = s skodlami krit: škodlasta streha, Mur.
-
škǫ̑dnik, m. der Beschädiger, Cig., Štrek.
-
škodožȇlje, n. die Schadenfreude, V.-Cig.
-
škodožéljən, -ljna, adj. schadenfroh, Mur., Cig., Jan., nk.
-
škodožȇljnica, f. die Schadenfrohe, C.
-
škodožȇljnik, m. der Schadenfrohe, Cig.
-
škodožéljnost, f. die Schadenfreude, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
-
škòf, škǫ́fa, m. der Bischof; — prim. stvn. biskof, Mik. (Et.).
-
škọ̑fica, f. eine kleine Münze: platiti poslednjo škofico, den letzten Heller bezahlen, Krelj; (škufica, Trub., Dalm.; dve škufici, to je en vinar, Trub.).
-
škofijàn, -ána, m. der Diöcesan, Cv.
-
škofı̑jski, adj. das Bisthum betreffend, bischöflich; škofijska cerkev.
-
škofı̑ndra, f. = škindra, C.
-
škǫ́fji, adj. Bischofs-, bischöflich, Cig., Jan.
-
škǫ́flji, adj. des Bischofs-, bischöflich: š. hlapec, škoflje dekle, Trub.; škoflja služba, Dalm.
-
škǫ̑fski, adj. = škofovski, Dict.
-
škǫ̑la, f. = šola, Mur., Jan., Cig. (T.), vzhŠt., ogr.
-
škǫ̑lar, -rja, m. = šolar, Mur.
-
škǫ̑larica, f. = šolarica, Mur.
-
škǫ̑lati, -am, vb. impf. studieren lassen: š. koga na maštvo (meštvo), Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
-
škǫ̑lj, m. = skala, pečina, ovečji kamen, strčeč iz zemlje: pri nas ne moremo orati, ves svet je v školju, Erj. (Torb.); — die Klippe, Kast.- Valj. (Rad); — prim. it. scoglio, die Klippe.
-
škǫ̑ljčən, -čna, adj. Muschel-: školjčni vapnenec, der Muschelkalk, Erj. (Min.).
-
škǫ̑ljčica, f. dem. školjka; 1) eine kleine Muschel, nk.; — 2) neka močelka: das Muschelthierchen (stylonychia), Cig. (T.), Erj. (Z.).
-
škǫ̑ljka, f. = skoljka, die Muschel, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), nk.; — prim. stsl. skolьka, hs. skoljka, školjka.
-
škǫ̑ljkast, adj. muschelförmig, muschelig, Cig. (T.).
-
školjkàt, -áta, adj. voll Muscheln, Muschel-; školjkati vapnenec, der Muschelkalk, Cig. (T.).
-
škǫ̑lnik, m. der Schullehrer, Mur., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); — der Schulmann, Mur., Cig. (T.).
-
škǫ̑lski, adj. = šolski, Mur.
-
škomȓda, f. = konj a. koza, ki jo o pustu jezdijo, C., vzhŠt.
-
škomŕdati, -mȓdam, vb. impf. wackelnd gehen: pijanec škomrda, C.; — prim. mrdati se.
-
škomŕditi se, -mȓdim se, vb. impf. die Stirne runzeln, ein finsteres Gesicht machen, C.
-
škòp, škópa, m. = škopnik, der Schaub, Z., Št.
-
škọ̑pa, f. 1) = škopnik, der Schaub, Mur.; — 2) zravnana in v škopnike povezana slama, pšenična ali ržena, s katero krijejo strehe, das Schaubstroh; škopo rabijo tudi v rezanico (Häckel), Gor.; škopo delati = slamo v škopnike vezati; škopo (= škopnike) pripraviti za streho; s škopo svetiti, Dict. — prim. stvn. scoub, Schaub.
-
škọ̑par, -rja, m. der Futterschneider, Cig.
-
škọ̑parica, f. das Strohband der Dachdecker, Z.
-
škọ̑pati, -am, vb. impf. 1) = škopo delati; — 2) = nasad za škopo ravnati, Dol.
-
škópəc, -pca, m. = skopec (Schöps), C., Valj. (Rad), Zora, BlKr.
-
škọ̑pica, f. dem. škopa; ein kleiner Schaub, Mur.
-
škọ́piti, škọ̑pim, vb. impf. = škopo ravnati, Lašče.
-
škọ̑pnat, adj. Schaub-; škopnata streha = s škopo krita slamnata streha, das Schaubdach, C., Dol.
-
škọ̑pnica, f. 1) die Häckerlingsbank, die Futterbank, Cig.; — 2) das Schaubstroh, Z.; — 3) die Schaubstrohgerte, Z.
-
škọ̑pnik, m. 1) ein Bund Stroh, der Schaub; — 2) bajeslovno bitje, ki materam zanemarjene otroke jemlje, Poh.- Pjk. (Črt. 228.); ein nächtliches Gespenst, C.
-
škọ̑pnjak, m. = škopnik 2), Mur., Jarn.- Kres.
-
škoporẹ̑zəc, -zca, m. der Strohschneider, der Häckerlingsschneider, Cig.
-
škoporẹ́zən, -zna, adj. Häckerling-, Strohschneide-: škoporẹ̑zna kosa, Cig.
-
škoporẹ̑znica, f. die Strohschneidemaschine, die Häckerlingsbank, Cig., C., Nov., Kr.- Valj. (Rad).
-
škoporẹ̑znik, m. = škoporezec, Cig.
-
škórčji, adj. des Stares, Jan.; — prim. 1. škorec.
-
2. škórəc, -rca, m. = korec na obodu mlinskega kolesa, jvzhŠt.
-
škǫ́rənj, -rnja, m. der Stiefel; škornji, das Stiefelpaar; škornje obuti, izuti; dvoji škornji, zwei Paar Stiefel.
-
škǫ́rja, f., Dict., vzhŠt.- C., pogl. skorja.
-
škorjánəc, -nca, m. = škrjanec, die Lerche, Cig., M.
-
škorljáti, -ȃm, vb. impf. im Kothwasser waten, Jan.
-
škorlȗp, m. = skorlup, die Kruste, Dict., C., Vrtov. (Km. k.).
-
škorlúpa, f. = škorlup, C.
-
škorlúpast, adj. krustig: š. sneg, škorlupasta zemlja, C.; — einer Kruste ähnlich: zelje je škorlupasto (kraus), jvzhŠt.; — škorlupasti (= kakor skorja trdi) črevlji, C.; — prim. skorlup.
-
škorlupína, f. = škorlup, C.
-
škǫ́rnja, f. 1) = škorenj, der Stiefel, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — 2) die Stiefelröhre, die Stiefelschaft, Hal.- C.; — 3) = der Stiefel einer Pumpe, Frey. (Rok.).
-
škornjáča, f. die Stiefelröhre, C.
-
škǫ̑rnjar, -rja, m. der Schuster, C., Ravn. (Abc.).
-
škornječę̑dəc, -dca, m. der Stiefelputzer, Jan., C.
-
škǫ́rnjica, f. dem. škornja; 1) das Stiefelchen, Guts., Mur., Cig., Jan.; — 2) der Stiefelschaft, die Stiefelröhre, Cig.; — die Stiefelröhre ( phys.), V.-Cig., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
-
škorǫ́celj, m. = skorocel, die Schafgarbe (achillea millefolium), C., Savinska dol.
-
škorpijǫ̑narica, f. die Scorpionfliege, Cig.
-
škorpijǫ̑nast, adj. scorpionartig, Cig.
-
škọ̑rta, f. = skorič, Cig.; — prim. škurta.
-
škorȗp, m., C., pogl. škorlup.
-
škrábati, -bam, -bljem, vb. impf. kratzen, schaben, nagen, Cig., Jan., Levst. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad); miši škrabajo, Ljub.; s peresom š., Cig.; golob ne grize, ne škrablje, ogr.- Valj. (Rad); š. se po glavi, C.; — raspeln, V.-Cig.
-
škrábəlj, -blja, m. die Schelle, C.
-
škrábica, f. die Sammelbüchse, Notr.- Z.; der Klingelbeutel, C.
-
škrȃblja, f. 1) die Schachtel, Mik.; — 2) die Schelle, C.
-
škrabljáti, -ȃm, vb. impf. leise kratzen, nagen, Z.
-
škrȃbljəc, -bljəca, (-bəljca), m. neko jabolko, C.
-
škrabljíca, f. 1) die Klapper der Kinder, C.; die Ratsche, Z.; — 2) der Klingelbeutel, Cig., C.
-
škrábljič, m. die Schelle, C.
-
škrábniti, škrȃbnem, vb. pf. kratzen, einen Ritz bewirken, ogr.- C.
-
škrabǫ́le, -eta, n. neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.).
-
škrabǫ̑t, f. eine alte, schlechte Sache, C.; škraboti, das Gerümpel, alte Sachen, C.
-
škrabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. klappern: zrno v tem žlahtnem kamenu škraboče, Jsvkr.
-
škrabótəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Z.
-
škrabótəlj, -tlja, m. 1) = škrabotec, Z.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- C.
-
škrabotı̑nka, f. neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.).
-
škrabotljáti, -ȃm, vb. impf. rasseln, Cig., Jan.; s ključi š., Npes.-K.
-
škrabotúlja, f. die Klapper (ein Spielzeug), Dict., Z.
-
škráda, f. die Quecke (triticum repens), Štrek.
-
škralȗp, m. = škorlup, skorlup, die Kruste: der Milchrahm, Habd.- Mik., Cig.
-
škralȗpəc, -pca, m. = škralup, skorlup, BlKr.; tudi: pl. škralupci, BlKr.- Let.
-
škrámbəlj, -blja, m. = krempelj, C.; jastreb ima na nogah krepke škramblje, ogr.- Valj. (Rad); — prim. škrabati.
-
škrámbol, m. = škramola, ein hohler Baum, die Baumhöhle, Cig., C.
-
škrámbolast, adj. hohl: škrambolasto drevje, Z., LjZv.
-
škrámola, f. = skramola, ein hohler Baum, Rib.- Mik., Kr.- Valj. (Rad); die Baumhöhle, Levst. (Beč.).
-
škrȃmpati, -am, vb. impf. = škrabati, C.
-
škrámpəlj, -plja, m. = škrambelj, krempelj, Trst. (Let.).
-
1. škránja, f. der Fettropfen auf der Brühe, Dol.- Mik.; — der Tropfen: škranje po obrazu, po steni, BlKr.; — prim. hs. skrana, der Öltropfen.
-
2. škránja, f. 1) = skranja, der Kinnbacken, C.; — 2) pl. škranje = senci, die Schläfen, Notr.
-
škràp, škrápa, m. neki hudoben duh, Valj. (Rad).
-
1. škrápa, f. = kaplja: debele škrape so začele padati, jvzhŠt.
-
2. škrȃpa, f. = škralup, skorlup, die Kruste, C.
-
škrȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. in Tropfen fallen: dež začenja škrapati, Z.
-
škrȃpčəc, -čəca, m. das Teufelchen, kajk.- Valj. (Rad).
-
škrȃpəc, -pca, m. dem. škrap, Valj. (Rad).
87.687 87.787 87.887 87.987 88.087 88.187 88.287 88.387 88.487 88.587
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani