v (88.087-88.186)

88087. širọ̑st, f. = širokost, Svet. (Rok.).
88088. širóta, f. die Breite, M., Z.
88089. široùst, -ústa, adj. breitmäulig: kače širouste, Erj. (Z.).
88090. šišák, m. der Helm, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Vod. (Izb. sp.); — po drugih slov. jezikih.
88091. šišanəc, -nca, m. das Buhlkraut, der Gänsefuß (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).
88092. šı̑šək, -ška, m. 1) der Schädel, C.; — 2) = močan tilnik, BlKr.
88093. šı̑ška, f. 1) der Gallapfel: hrastova, cerova š.; ni šiške vredno, Trub.; — = skipek, die Knopper, C., Kras, BlKr.; toča, rogljata kakor šiške, LjZv.; — 2) der Knöchel, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Drischelstielknopf, C.; — eine runde Erhöhung (Buckel), Cig.; — die Lehre am Seilerzeug, Cig.; — 4) die Pfanne ( mech.), Cig. (T.); die Zapfenpfanne, das Zapfenloch bei der Welle, V.-Cig.; v šiški, ki je v polico vdolbena, vrti se po koncu stoječi železni drog, ki gornji mlinski kamen nosi, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — die Gelenkpfanne, Mur., V.-Cig.; — 5) das weibliche Glied, Notr.; — 6) das Knopfloch, C.; — die Schlinge, die Masche, C.; — das Öhr am Knopf, C.; — 7) die Wassernuss (nux aquatica), Ponikva (Št.)- Pjk. (Črt.).
88094. šı̑škar, -rja, m. die Knoppereiche, Jan. (H.).
88095. šı̑škarica, f. die Gallwespe (cynips), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
88096. šiškę̑ta, f. = šiška, der Gallapfel, Habd.- Mik.
88097. šı̑škica, f. dem. šiška; — ein cylindrisches Gefäß, die Büchse, Cig.
88098. šišmìš, -míša, m. 1) die Spitzmaus (sorex), Mur., Cig., Jan.; — 2) die Fledermaus, Z., jvzhŠt.; die Speckmaus (vespertilio noctula), Frey. (F.); morski š., — die Seefledermaus (malthe), Erj. (Torb.).
88099. šíti, šı̑jem, vb. impf. nähen; nav. le v zloženicah.
88100. škȃbica, f. 1) die Haftel, C.; — 2) das Knopfloch, BlKr.- Let.
88101. škadrǫ̑n, m. die Schwadron (Escadron), Valj. (Rad).
88102. škàf, škáfa, m. das Schaff; dež gre, kakor da bi iz škafa (s škafom) lil, es gießt; — prim. stvn. scaf, Mik. (Et.).
88103. škȃfar, -rja, m. der Schäffler, der Böttcher, Cig., Jan.
88104. škafárnica, f. die Böttcherwerkstätte, Cig.
88105. škȃfčəc, -čəca, m. = škafček, Valj. (Rad).
88106. škafíca, f. das Schaffel, Cig.; ein breites und niederes Schaff, Mur., C.
88107. škáfoma, adv. schaffweise: š. vodo nositi, LjZv.
88108. škája, f. vom glühenden Eisen beim Schmieden abspringende Schuppen, der Hammerschlag (Sinter), Cig., Jan., Nov.; nav. pl. škaje, Cig., C., Gor.; — prim. skaje in it. scaglia di ferro, Hammerschlag.
88109. škajǫ̑la, f. der Gyps, Vrtov.- Cig., Prim.; — prim. it. scagliuola, das Frauenglas.
88110. škála, f. = skala 2), der Holzsplitter: škalo si zadreti v kožo, Dol., jvzhŠt.
88111. škȃłba, f. = skalba, Rib., BlKr.- M., Lašče- Erj. (Torb.).
88112. škȃlički, adv. quer, C.; — prim. poškalički.
88113. škȃłna, f. = škalba, Štrek., Kras.
88114. škȃłnica, f. = škalba, C., Kras- M.
88115. škȃmlja, f. neka stolica, Mariborska ok.- C.; — der Schemel, C.; škamlje tvojim nogam, Krelj; — prim. stsl. skamija, stvn. scamal, nem. Schemel, lat. scamnum, C.
88116. škandẹ̑la, f., Mur., Mik., pogl. skodela.
88117. škànt, škánta, m. das Musikinstrument, besonders die Geige, Kr.; — prim. Discant = hohe Stimme, C.
88118. škȃntar, -rja, m. der Musikant, C.
88119. škapulīr, -rja, m. neko redovniško oblačilo, tudi neko bratovščinsko znamenje, das Scapulier.
88120. škapulīrnik, m. der Scapulierträger, Cig.
88121. škȃrjar, -rja, m. der Scherenschmied, Cig., C.
88122. škȃrje, škarij, f. pl. 1) die Schere; — 2) ein scherenförmiges Ding: die Schere an der Kinnlade der Pferde, Cig.; — der Kloben an einer Wage, Cig.; — die Wagenschere, C.; — die Deichselgabel, Cig., Jan.; — die Kreuzbalken im Dachgerüst, das Schergerüst (auch bei Brücken u. dgl.), Z.; streha na š., der Scherendachstuhl, Gor.; — die Schienenruthe hinter den Kammblättern am Webstuhl, Cig.; — = perotnice pri kolovratu, C.; — prim. stvn. skari ( pl.), Mik. (Et.).
88123. škȃrjica, f. a) der Ohrwurm, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — b) pl. škarjice, dem. škarje; 1) eine kleine Schere; — 2) die Fresszange bei den Insecten, Cig.; — 3) die Ranken, z. B. an Weinreben, V.-Cig.; — 4) die Kiefernadeln, die Kieferstreu, Jan. (H.); — 4) die großblätterige Schwertlilie (iris germanica), Medv. (Rok.), Burg., Gor.
88124. škarlȃt, m. = škrlat, Dict., Guts., Cig., Trub.
88125. škȃrnica, f. 1) die Scherenhälfte, Mur.; — 2) der Dachsparren, Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Cv., BlKr.; — 3) pl. škarnice, die Deichselgabel, Jan.; — 4) der Ohrwurm (forficula auricularia), Cig.
88126. škȃrnik, m. = škarnica 2), der Dachsparren, Jan., Glas.
88127. škȃrnjak, m. der Milan (milvus), Frey. (F.); die Babelweihe (milvus vulgaris), Erj. (Z.); = rjavi š. (milvus regalis), Frey. (F.).
88128. škȃrnje, f. pl., Mur., Cig., Jan., pogl. škarje.
88129. škȃrnjice, f. pl. dem. škarnje, Mur., Št.; pogl. škarjice.
88130. škȃrpa, f. 1) die Scarpe, die Böschungsmauer; — 2) pl. škarpe, abgenützte Schuhe; — prim. it. scarpa (v istih pomenih).
88131. škat, m., Jan., pogl. skat.
88132. škȃtla, f. 1) die Schachtel, die Dose, die Büchse; — 2) die Ziegelform, V.-Cig.; — 3) das viereckig ausgehöhlte Achsenstockende, in welchem die Wagenachse befestigt wird, Ig (Dol.); — 4) die Trollblume (trollius europaeus), Livek- Erj. (Torb.); — prim. it. scatola, Mik. (Et.).
88133. škȃtlar, -rja, m. der Schachtelmacher, der Schachtelkrämer, Cig., Jan.
88134. škȃtlarica, f. die Schachtelmacherin, die Schachtelkrämerin, Cig.
88135. škatláriti, -ȃrim, vb. impf. Schachtelkrämer sein, Cig., Jan.
88136. škatláti, -ȃm, vb. impf. in lose anliegenden Schuhen einhergehen: kam škatlaš? Levst. (Rok.).
88137. škȃtlica, f. dem. škatla; 1) das Schächtelchen; — 2) die Dosenschnecke, Cig.
88138. škȃtličar, -rja, m. der Schachtelmacher, Cig.
88139. škədə̀nj, -dnjà, m. = skedenj, C., Mik.
88140. škəgə̀nj, -gnjà, m. = skedenj, C., ogr.- Mik.
88141. škę̑glič, m. der Stieglitz (carduelis), ogr.- C.; — prim. ščegljec.
88142. škę̑le, f. pl. 1) = skele, das hölzerne Sattelgerüst, Dict., Cig., Rib.- M.; — 2) stojalo (kalup), na katerem se dela gnojni koš, BlKr.- Let.
88143. škę̑r, -ı̑, f. = sker, das Zeug, das Werkzeug, das Mittel, (tudi coll.), Mur., Št.- Cig., Jan., Danj.- Mik.; plug in druga šker, ogr.- Let.; z orožjem in drugo škerjo, ogr.- Valj. (Rad).
88144. škę̑rən, -rna, adj. zum Werkzeug bestimmt o. gehörig, Mur.; škerni les, das Zeugholz, Mur.
88145. škę́titi, škę̑tim, vb. impf. = nepotrebno rezkati ali cepkati ( prim. stvn. scit, das Scheit), Lašče- Erj. (Torb.).
88146. škę́titi se, škę̑tim se, vb. impf. stutzig sein; konj se šketi, Cig., Z.; Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — widerspenstig sein, sich sträuben, sich weigern, Cig., Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — zaudern, C.; — prim. šketljiv.
88147. škı̑ləc, -lca, m. der Schieläugige, Cig., Jan., Mik., Žnid.
88148. škilẹ̑nje, n. das Schielen, Levst. (Rok.).
88149. škilẹ́ti, -ím, vb. impf. schielen, Cig., Levst. (Rok.); — prim. stvn. scelëh, scileh, schief, Mik. (Et.).
88150. škíliti, škı̑lim, vb. impf. = škileti.
88151. škílja, f. 1) die Schieläugige, Cig.; — 2) neka riba v Dobrodobskem jezeru, Erj. (Torb.).
88152. škı̑ndra, f. der Steinsplitter, C., Erj. (Min.), Turjak, Ig (Dol.)- Erj. (Torb.); — ein geringes Quantum einer Sache, C.; — prim. it. ( dial.) scienza, Splitter, Štrek. (Arch.).
88153. škindráti, -ȃm, vb. impf. in Splitter zerschneiden o. zerhauen: š. in rezati, š. peč (= pečino), C.
88154. škínja, f. ( nam. šəvkínja), die Nähterin, C., Soška dol.- Erj. (Torb.).
88155. škı̑r, -ı̑, f. = šker, vzhŠt.- C.
88156. škìt, škíta, m. = ščit, Cig., Jan., Mik., Jap. (Sv. p.), Zora.
88157. šklȃbati, -am, vb. impf. in großen Schuhen einhergehen, C.
88158. šklabǫ̑t, f. eine schlechte, alte Truhe, Cig.; nav. pl. šklaboti, das Geraffel, alte Sachen, C.
88159. šklabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = šklopotati, schlottern, Z.
88160. šklafę̑ta, f. = klafeta, alter, abgetragener Hut, Kr.- Valj. (Rad).
88161. šklafúta, f. ovčje ime, Erj. (Torb.).
88162. šklȃndrina, m. ime mršavemu volu, BlKr.- Let.
88163. šklȃt, šklȃta, šklatȗ, m. die Gattung, der Schlag, V.-Cig.; ta človek je trdnega šklatu, Lašče- Levst. (Rok.); die Race, Notr.; — prim. it. schiatta, Gattung, stvn. slahta, Levst. (Rok.).
88164. šklȃta, f. das Gerümpel, Cig., SlGor.- C.
88165. šklátiti se, -im se, vb. impf. = ploditi se, C.
88166. šklefedráti, -ȃm, vb. impf. = šklefetati, C., Z.
88167. šklefetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren (von Fenstern, Gläsern), Jan., M., Z.; — klappern: (od mraza) z zobmi š., Bes., BlKr.; klepetec na drevesu šklefeče, BlKr.; — prim. klepetati.
88168. šklę̑mfa, f. etwas Schlotterndes, in den Theilen Klapperndes, Unbrauchbares, Levst. (Rok.); oče so bili vajeni stare šklemfe (= ure), Glas.; (o stari kravi), Levst. (Rok.); — psovka stari ženski, M., Z., Levst. (Rok.); pojdi, stara šklemfa! jvzhŠt.
88169. šklę̑mfast, adj. schlotternd, wackelnd, klapperig, M.; — schlecht, unbrauchbar, M.
88170. šklemfáti, -ȃm, vb. impf. klirren, schlottern, klappern, schepern: ubit zvon, podkov šklemfa, Z.
88171. šklę́mfniti, šklę̑mfnem, vb. pf. 1) einen Knacklaut von sich geben: kljuka je šklemfnila, Zora; — 2) mit dem Finger schlagen, C.
88172. šklemfudráti, -ȃm, vb. impf. = šklefetati, Ljub.- Levst. (Rok.).
88173. šklendráti, -ȃm, vb. impf. durch Schneiden verunstalten, verschneiden, V.-Cig.
88174. šklę̑nsati, -am, vb. impf. knacken ( z. B. vom Gewehrhahn), Buče ( Št.)- C.
88175. šklę́nsniti, šklę̑nsnem, vb. pf. knacken: konj z nogo šklensne, das Pferd stößt mit dem Fuße an, Buče ( Št.)- C.
88176. šklepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren (o steklu, oknih), C., Jan.; klappern, C.; z zobmi š., Jurč., LjZv.; rasseln, C.; — prim. klepetati.
88177. šklesáti, -ȃm, vb. impf. rasseln, Cig.
88178. šklésniti, šklę̑snem, vb. pf. = šklensniti: kobila z nogo šklesne, C.
88179. šklǫ̑ca, f. ein klapperndes, scheperndes Messer, BlKr.; das Taschenmesser, kajk.- Valj. (Rad).
88180. šklopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = klopotati, rasseln, schlottern, schepern, Z.; toča je šklopotala, SlN.
88181. škǫ́ba, f. der Klinkhaken, C.; — prim. skoba.
88182. škǫ́da, f. der Schaden; škodo delati, trpeti; — živina v škodo uhaja (macht Schaden auf der Weide); — ( pren.) v škodo hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen; — škoda je koga, česa, es ist schade um jemanden, eine Sache; škoda besedi, schade um jedes Wort.
88183. škodẹ̑la, f. = skodela, M., Gor.
88184. škǫ́dən, -dna, adj. 1) beeinträchtigend, nachtheilig, schädlich, Cig., Jan., Št.; škodȃn: on (Mamon) je grozan in škodan bog, Krelj; — 2) beeinträchtigt: škoden sem, ich habe Schaden, Cig.
88185. škǫ́diti, škǫ̑dim, vb. impf. schaden; — to nam ne škodi; nič ne škodi, es schadet nicht.
88186. škǫ̑dla, f. = skodla, Mur., Jan., C., Slom.

   87.587 87.687 87.787 87.887 87.987 88.087 88.187 88.287 88.387 88.487  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani