Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (87.987-88.086)
-
šiják, m. das Rheuma (im Nacken?), Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
šíjən, -jna, adj. Nacken-: šı̑jna mast, das Kammfett, Cig.
-
šı̑jnjak, m. 1) = šija 1), der Nacken, Mur., Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol., jvzhŠt.; — 2) der Hals, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Vrt.; — = meso ob šijnjaku, das Halsstück, Cig., C., Dol.
-
šíkara, f. das Dickicht, das Gestrüpp, C., Lož ( Notr.)- Erj. (Torb.); iz gozdov in šikar so volkovi prišli, SlN.
-
šı̑kəc, -kca, m. der Ruthen- o. Peitschenstreich, SlN.; = udarec, kajk.- Valj. (Rad).
-
šíkniti, šı̑knem, vb. pf. 1) in einem Strahl hervorschießen (von einer Flüssigkeit), Trst. (Let.); — 2) = s šibo ali bičem udariti, Z., Zora.
-
šı̑lar, -rja, m. der Ahlenmacher, Cig., Jan.
-
šílast, adj. ahlenförmig, pfriemenförmig; — spitzig, Cig., Jan., M., C., nk.; — šilasto gledati, feindselig blicken, Z.
-
šilàt, -áta, adj. spießig, Cig.
-
šilátən, -tna, adj. stachelig, stechend, Zora.
-
šı̑łəc, -łca, m. šilci, die Kiele, die Federnansätze beim Geflügel, jvzhŠt.
-
šı̑łək, -łka, m. ein längliches, rundes, spitziges Ding, C.
-
šilíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
-
šílišče, n. das Ahlenheft, Cig.
-
šíliti, -im, vb. impf. 1) spitzen, Z.; — 2) sticheln, Jan., M.
-
šílja, f. = šivilja, Cig.
-
šilják, m. der Stift, Z.
-
šíljast, adj. = šilast, Z., Vrt.
-
šı̑ljman, m. die Kröte (bufo vulgaris), Kras- Cig., Frey. (F.).
-
šı̑łnast, adj. ahlenförmig, Cig.
-
šı̑łnat, adj. spitzig, Nov.
-
šílọ, n. 1) die Ahle, der Pfriem; — 2) die Baumnadel der Nadelbäume, Jan.; — 3) der Nadelfisch (sygnathus), Čres- Erj. (Torb.); ( hs.).
-
šilokljùn, -kljúna, m. šilokljuni, die Pfriemenschnäbel (subulirostres), Erj. (Ž.).
-
šilokljȗnəc, -nca, m. = šilokljun, Cig. (T.).
-
šimpāns, m. der Schimpanse (troglodytes niger), Erj. (Ž.).
-
šimšir, m. immergrüner Buxbaum (buxus sempervirens), Tuš. (R.); — iz hs.
-
šíniti, šı̑nem, vb. pf. = šibniti; 1) biegen, C.; — š. se, sich biegen, C.; veja se je šinila, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen, dahinschießen: miš je šinila po sobi; kakor blisk šine konj z vozičem po gladkem potu, Jurč.; Juda je šinil pred druhaljo, Burg.; — kvišku, po koncu š., schnell aufspringen; kri šine iz rane, das Blut schießt aus der Wunde hervor; kri mi šine v glavo; — misel šine v glavo; — 3) schlagen, C.; po ustih ali za uho koga š., Trub.
-
šinje, f. pl. 1) die Leberflecken, Cig.; — 2) der Leberbalsam (achillea ageratum), Jarn., Z.
-
šı̑pəčje, n. coll. 1) der Hagebuttenstrauch, wilder Rosenstrauch (rosa canina), Cig.; — 2) šipkov sad, die Hagebutten, Mur., Vrt.
-
šı̑pəčji, adj. Hagebutten-, Cig., Jan.; šipečja jagoda, die Hagebutte, Cig., Jan., Vrt.
-
šı̑pək, -pka, m. die Heckenrose, die Hagebutte (rosa canina), Mur., Tuš. (R.); — vrtni, pitovni š., die Gartenrose, C.; — prim. 2. ščipek.
-
šípina, f. neka vinska trta, M., C., Z.; — prim. šipon.
-
šı̑pnik, m. neka rdeča goba, C.
-
šipolína, f. neka vinska trta, M., C.; — prim. šipon.
-
šipǫ̑n, m. neka vinska trta: der Mosler, M., C., Trumm., vzhŠt.; — menda nam. ščipon; prim. poščipati.
-
šiprȃčje, n. das Gebüsch, kajk.- Valj. (Rad).
-
šipráka, f. dürres Reisig, BlKr.; = suhe veje za natičje, BlKr.- Let.
-
šı̑r, m., C., M., pogl. ščir.
-
šı̑r, -ı̑, f. die Breite, Cig. (T.); te širi je moje polje, Z.; v šir, in die Breite; na šir usta odpreti, den Mund weit aufthun, LjZv.
-
šı̑r, šíra, adj. = širen, breit, Jan.; v širem krogu, Vrt.; — prim. češ. šírý.
-
šı̑rcati, -am, vb. impf. = bezljati (o živini), Laško ( Št.).
-
šírən, -rna, adj. weit, Cig., Jan., nk.; Oj zemlja širna, zemlja lepa! Greg.
-
širìč, -íča, m. = čirič, ščurič, (širíč) Danj.- Valj. (Rad).
-
širína, f. die Breite; š. reke, die Stromweite, Cig. (T.).
-
širı̑telj, m. der Verbreiter, nk.
-
šíriti, šı̑rim, vb. impf. breit machen, ausbreiten; — erweitern; — verbreiten; — š. se, sich ausbreiten, an Breite zunehmen; prsi se mi širijo; — sich verbreiten.
-
šírja, f. = širina, die Breite, Jarn., Kor.- Cig., Jan., C., Mik.
-
širják, m. der Grasfrosch (rana temporaria), ( nam. ščirjak) Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
-
šírjenje, n. die Ausbreitung; die Fortpflanzung ( phys.): premočrtno š. svetlobe, Žnid.
-
širnokostenjáški, adj. mit breitem Knochengerüste: š. dedec, Jurč.
-
širočína, f. die Breite, Jan.
-
širǫ̑čka, f. die breite Axt, das Breitbeil, Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Savinska dol., BlKr.
-
širòk, -óka, adj. breit; široke ceste, hlače; široka usta; na dolgo in široko, weit u. breit; beseda znana široko mej Slovenci, Levst. ( LjZv.); na dolgo in široko razkladati, weitläufig auseinandersetzen; — široka je, sie ist schwanger; — tudi šírok, -óka, jvzhŠt.; compar. širši, širji, tudi: širokejši, redkokedaj: širočji.
-
širǫ̑kica, f. = širočka, C., Rib.
-
širokljáča, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
-
širokljàst, -ásta, adj. ein wenig breit, Z.
-
širokljàt, -áta, adj. ein wenig breit, Mur., Cig.
-
širokljùn, -kljúna, m. širokljuni, die Spaltschnäbler (fissirostres), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
širōko, m. jugozapadni veter, der Scirocco.
-
širokobesẹ́dən, -dna, adj. großsprecherisch, Zora.
-
širokočéłən, -łna, adj. breitstirnig, Bes.
-
širokokljùn, -kljúna, adj. breitschnäblig, Jan. (H.).
-
širokokljȗnəc, -nca, m. der Breitschnäbler, Cig.
-
širokokòłk, -kółka, adj. breithüftig, Cig.
-
širokokrájən, -jna, adj. breitkrämpig: š. klobuk, Zv.
-
širokokrìł, -kríla, adj. breitgeflügelt, Cig.
-
širókolikọ, n. = pogače, neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.).
-
širokolìst, -lísta, adj. breitblätterig, Jan.
-
širokolístən, -tna, adj. breitblätterig, Cig., Jan.
-
širokonòg, -nǫ́ga, adj. breitfüßig, Cig., Jan.
-
širokonòs, -nǫ́sa, adj. breitnasig, Cig.
-
širokonǫ̑ska, f. širokonoske (opice), die Breitnasen, Cig. (T.).
-
širokonǫ́žən, -žna, adj. breitfüßig, Jan.
-
širokopèr, -pę́ra, adj. breitgefiedert, Cig.
-
širokopę́rən, -rna, adj. = širokoper, ( fig.) hoffärtig, Lašče- Levst. (Zb. sp.).
-
širokopę́riti se, -pę̑rim se, vb. impf. sich hoffärtig benehmen, prahlen, prunken, Cig., C., Z.
-
širokoplèč, -plę́ča, adj. breitschulterig, Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); š. velikan, Jurč.
-
širokoplę̑čəc, -čca, m. der Breitschulterige, SlN.
-
širokopodplátən, -tna, adj. breitsohlig, Vrt.
-
širokopr̀s, -pŕsa, adj. breitbrüstig, Jan.
-
širokopŕsən, -sna, adj. breitbrüstig, Cig., Jan.
-
širokoramàt, -áta, adj. breitschulterig, C.
-
širokorèp, -rę́pa, adj. breitschwänzig, Cig.
-
širokorę̑pka, f. der Breitschwanz (columba laticauda), Cig.
-
širokorítən, -tna, adj. breitarschig, Cig.
-
širokosẹ́nčən, -čna, adj. breitschattig, Cig.
-
širokóta, f. = širokost; tudi: širokọ̑ta, Valj. (Rad).
-
širokoùst, -ústa, adj. 1) breitmündig, Jan.; — 2) großmäulig, prahlerisch, Mur.
-
širokoústən, -tna, adj. 1) breitmündig, Cig., Jan.; — 2) großmäulig, großsprecherisch, prahlerisch.
-
širokoústiti, -ȗstim, vb. pf. großsprechen, prahlen, Jan.; saj vem, da le širokoustiš, Levst. (Zb. sp.); nav. š. se, C., Ljub., Gor., nk.
-
širokoȗstje, n. die Großsprecherei, Cig., Str.
-
širokoȗstnež, m. das Großmaul, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.), Ljub., Gor., nk.
-
širokoȗstnica, f. 1) ein Weib mit breitem Munde, Dol.; — 2) die Großsprecherin, die Prahlerin, Cig., Jan., nk.
-
širokoȗstnik, m. 1) ein Mann mit breitem Munde, Dol.; — 2) der Großsprecher, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
širokoústnost, f. die Großsprecherei, die Ruhmredigkeit, Cig., nk.
-
širókulja, f. 1) ovčje ime, (-klja), Kanin- Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, Šebrelje- Erj. (Torb.).
-
šı̑rom, adv. = široma, BlKr.
-
šı̑roma, adv. in die Breite, C.; — weit und breit, weit herum, C., — weit voneinander, Ravn.- Cig.; roke š. držati, C.; duri so š. odprte, Z.; vse gre široma (= narazen), BlKr.
-
šironòg, -nǫ́ga, adj. flachfüßig, Habd.- Mik.
-
šironòs, -nǫ́sa, adj. šironose opice, Breitnasen (simiae platyrrhinae), Erj. (Ž.).
87.487 87.587 87.687 87.787 87.887 87.987 88.087 88.187 88.287 88.387
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani