v (87.887-87.986)

87887. šesterostǫ̑pje, n. die Hexapodie, Jan., Cig. (T.).
87888. šesterostǫ̑pnik, m. der Hexameter, Cig. (T.).
87889. šesterostràn, -strána, adj. sechsseitig, Jan.
87890. šesterostrȃnski, adj. sechsseitig, Jan. (H.).
87891. šesterostròk, -strǫ́ka, adj. sechsfach, Cig.
87892. šesterostrùn, -strúna, adj. sechssaitig, Cig.
87893. šesterozlǫ́žən, -žna, adj. sechssilbig, Cig., Jan.
87894. šesterozòb, -zǫ́ba, adj. sechszähnig, Cig., Jan.
87895. šestfúntən, -tna, adj. sechspfündig, Cig., Jan.
87896. šę́stič, adv. sechstens, zum sechstenmal.
87897. šestı̑lar, -rja, m. (kovač) š., der Zirkelschmied, Cig., Jan.
87898. šestíłən, -łna, adj. Zirkel-, Jan. (H.).
87899. šestílọ, n. 1) = orodje, s katerim sodarji šesti del krožnega oboda določujejo, Mur.; der Zirkel, vzhŠt.- Mur., Kr., Št.- Cig., Jan., Cel. (Geom.), BlKr., Ist.; sabljasto š., der Bauchzirkel, Cig. (T.); — 2) psovka: der Narr, C.; — prim. šestar.
87900. šestína, f. das Sechstel, Cig., Jan., M.
87901. šestı̑nka, f. das Sechstel, Cig., Jan., nk.
87902. šestíti, -ím, vb. impf. s šestilom šesti del krožnega oboda odmerjati, zirkeln, Mur., Jan.; — prim. it. sestare, zirkeln.
87903. šę̑stka, f. 1) die Sechs, der Sechser, Mur., Jan.; — 2) ein sechszähliges Kleeblatt, Mur.
87904. šę̑stkati, -am, vb. impf. 1) = šestiti, Mur., vzhŠt.; — 2) zu sechs Schlägen dreschen, M., C.; zu sechs Schlägen hämmern, M.
87905. šę̑stkrat, adv. sechsmal.
87906. šestlǫ̑tən, -tna, adj. sechslöthig, Jan.
87907. šestnajstę̑r, num. sechzehnerlei; — prim. četver.
87908. šestnajstę̑rka, f. das Sechzehntelformat, das Sedezformat, Cig., Jan., Cig. (T.).
87909. šestnajstíca, f. die Sechzehn, Cig., Jan.
87910. šestnájstič, adv. sechzehntens, zum sechzehntenmal.
87911. šestnajstína, f. das Sechzehntel, Cig., Jan.
87912. šestnajstı̑nka, f. das Sechzehntel, Cig., nk.
87913. šestnájstka, f. die Sechzehn, der Sechzehner, Cig., Jan., nk.
87914. šestnájstkrat, adv. sechzehnmal.
87915. šestnajstogùb, -gúba, adj. sechzehnfach, Cig.
87916. šestnájščica, f. die Sechzehn, Jan. (H.).
87917. šę̑stnica, f. die Sext im Brevier, C.
87918. šestodstǫ́tən, -tna, adj. sechsprocentig, DZ.
87919. šestogùb, -gúba, adj. sechsfältig, sechsfach, Jan.
87920. šestogȗbəc, -bca, m. der Blättermagen der Wiederkäuer, der Psalter, C., Lašče- Erj. (Torb.); turji š., Levst. (Zb. sp.).
87921. šestomèr, -mę́ra, m. der Hexameter, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
87922. šestomę́rən, -rna, adj. hexametrisch, Cig., Jan.
87923. šestonedẹ̑ljkinja, f. die Wöchnerin, Mur., Danj.- Mik.
87924. šestonòg, -nǫ́ga, adj. sechsfüßig, Jan. (H.).
87925. šestonǫ̑žəc, -žca, m. ein sechsfüßiges Thier, der Sechsfuß, Cig.
87926. šestonǫ́žən, -žna, adj. = šestonog, Cig.
87927. šestopèr, -pę́ra, m. bat šestoper = šestopernica, Mik.
87928. šestopę́rən, -rna, adj. sechsstrahlig, Erj. (Min.).
87929. šestopę̑rnica, f. 1) die Keule, der Streitkolben, Meg., Dict., Mur., Guts.- Cig., Jan., Hip. (Orb.); — 2) = netopir, Frey. (F.).
87930. šestoplòsk, -plǫ́ska, adj. sechsflächig, C.
87931. šestoròb, -rǫ́ba, adj. sechskantig: šestorobe hišice čebelnih matic, Levst. (Beč.).
87932. šestoròk, -rǫ́ka, adj. sechsarmig, Cig.
87933. šestošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der sechsten Classe, der Sextaner, nk.
87934. šę̑stred, num. = šestdeset, Kor.- Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.); ("šestredo", Rez.- M.).
87935. šeststotína, f. das Sechshundertstel, Cig.
87936. šeststotı̑nka, f. das Sechshundertstel, nk.
87937. šesttisǫ́č, num. = šest tisoč, nk.
87938. šesttisǫ́čni, num. der sechstausendste, Cig., Jan.
87939. šešȃrək, -rka, m. = češarek, Z.
87940. šę̑ška, f. 1) ein Schlag mit der Hand oder Ruthe, Kr.- Valj. (Rad); šeško dobiti, Ravn. (Abc.); — 2) ein Gegenstand, mit dem man schlägt, Z.; ein breites Brett zum Schlagen, Cig.
87941. šę̑škanje, n. 1) das Schlagen, Züchtigen mit der Ruthe, Cig.; — 2) = das Schmarotzen ( z. B. bei Hochzeiten), Cig., Idrija, Prim.
87942. šę̑škar, -rja, m. 1) = človek, kateri rad šeška, tepe, Cig.; — 2) = prežavec pri kaki pojedini, pos. pri svatovščini, Cig., Polj., Notr., Prim.
87943. šę̑škarica, f. 1) ženska, katera rada šeška, tepe, Mur., Jarn., Cig.; — 2) = prežavka pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Goriš.- Erj. (Torb.).
87944. šę̑škarski, adj. schmarotzerisch, Cig.
87945. šę̑škati, -am, vb. impf. 1) mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, züchtigen, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — luna ga šeška, er ist tiefsinnig, melancholisch, Mur., Met.- Cig.; — durchhecheln ( fig.): v zabavljicah š. žene, Glas.; — 2) = prežati pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Polj., Notr., Goriš.- Erj. (Torb.).
87946. šę̑šla, f. = korec, s katerim se zajemlje vino ali voda, ali tudi voda polje iz čolna, eine Art Schöpfgefäß, die Schöpfschaufel (iz it. sessola), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
87947. šəšljáti, -ȃm, vb. impf. = tiho govoriti, šepetati, flüstern, zischeln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. šušljati.
87948. šə̀šnja, f. die Hudlerin, Cig.; — prim. šešnjati 2).
87949. šəšnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) zischeln, V.-Cig.; — durch die Nase reden, Z.; — 2) hudeln, Cig.; — pogl. šušnjati.
87950. šəšúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = šušuriti se, sich sträuben (von Haar, Federn), C.; — = šopiriti se, C.
87951. šeták, adj. = tak, zapŠt.- C.
87952. šetalíšče, n. der Spazierplatz, Jan., nk.; tudi: šetálišče, Valj. (Rad).
87953. šę́tanje, n. das Spazieren, Cig., M., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
87954. šę́tati se, -tam, -čem se, vb. impf. spazieren, luftwandeln, Mur., Dol.- Cig., Jan., C., Mik., ogr., kajk., BlKr., nk.; Kraljič se po kamri šeta, Npes.-K.; kokot se šeta po dvoru, ogr.- Valj. (Rad); Po stezi se šeče bela žena, Npes.-Vraz; (= šetati, Mur., Cig., Jan.).
87955. šę̑tnja, f. der Spaziergang, Z., nk.
87956. šetrȃj, m. = šatraj, Cig., Jan., Tuš. (R.).
87957. šetrȃjka, f. = šatrajka, šatraj, C.
87958. šíba, f. 1) die Gerte, die Ruthe; šiba novo mašo poje = ohne Zucht keine Erziehung, wo Zucht, da Ehre; skozi šibe dirjati, Spießruthen laufen, Jurč.; — božja šiba, die Geißel Gottes; — die Stange: železo v šibah, Stangeneisen, Cig.; — 2) ein schlanker, stehender Baum, Notr.; pos. = bukev, Notr.
87959. šíbati, šı̑bam, vb. impf. mit Ruthen schlagen; — geißeln ( fig.): napake š., nk.
87960. šı̑bək, -bka, m., Z., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); pogl. šipek.
87961. šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Soška dol.- Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, Savinska dol.- DSv.; v šibkem, knapp, C.
87962. šíbən, -bna, adj. Ruthen-, Mur.
87963. šibẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach werden, C.
87964. šíbica, f. dem. šiba; 1) kleine Ruthe, das Rüthchen; — srebro v šibicah, Stangensilber, Jan.; — 2) das Zündhölzchen.
87965. šibíka, f. 1) die Barre, Cig., DZ.; š. srebra, zlata, DZ.; jeklo v šibikah, Stahl in Stäben, DZ.; — 2) der Ladstock, Cig.; — 3) sodomerna š., der Visierstab, Guts.- Cig.
87966. šibína, f. die Gerte, die Ruthe, Cig.; lazil je po gozdu iskat drobnih šibin (za butare na cvetno nedeljo), LjZv.; krivil bi te kakor vrbovo šibino, Jurč.
87967. šibínica, f. dem. šibina; das Reis, Cig.; iz vrbovih šibinic spleten koš, Jurč.
87968. šibı̑nje, n. coll. die Ruthen: bes. die zu einem Besen verbundenen Ruthen, Z., C.
87969. šibı̑nka, f. = šibina, C.
87970. šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; šibiti se, sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.
87971. šı̑bka, f. 1) langes, dünnes Stück eines Metalls, die Barre: železo v šibkah, das Stabeisen, Cig. (T.); železne šibke, eisernes Fenstergitter, Vrt.; — 2) der Gewehrladstock, C.
87972. šibkọ̑st, f. 1) die Biegsamkeit, Cig., Jan., M.; — 2) die Schlankheit, die Schmächtigkeit, Cig., Jan., M.; — 3) die Schwäche.
87973. šibkọ̑stən, -stna, adj. schwächlich, Jan. (H.).
87974. šibkóta, f. 1) die Biegsamkeit, Mur.; — 2) die Schmächtigkeit, die Dünnheit, Cig., Jan.; — 3) die Schwäche.
87975. šı̑bnat, adj. 1) ruthenreich, voll Ruthen, Mur.; — 2) Ruthen-, von Ruthen, Mur.
87976. šı̑bnica, f. = mladika, der Aufschössling, Cig.
87977. šı̑bnik, m. aus Ruthen geflochtener Korb, C.
87978. šíbniti, šı̑bnem, vb. pf. biegen, M., Z.
87979. šibnjáča, f. aus Ruthen geflochtener Korb, C.
87980. šibotı̑nje, n. = šibovje, C.
87981. šíbotje, n. = šibovje, C.
87982. šı̑bra, f. 1) der Schiefer, Mur., Cig., Jan., Polj.; — 2) der Steinsplitter ( bes. zum Ausfüllen der Lücken bei der Mauer); kamen na šibre razbiti; — v šibre iti, in Trümmer gehen; — 3) das Schrotkorn, Z., Erj. (Min.), Ip., Senožeče- Erj. (Torb.), BlKr., Tolm.; za lisico so debele šibre, Notr.- Levst. (Rok.); — das Schieferkügelchen, Štrek.; — prim. bav. schifer, Stein- oder Holzsplitter, Levst. (Rok.).
87983. šibráti, -ȃm, vb. impf. 1) in Splitter zerschlagen: ne šibraj kamenja! Dol.- Levst. (Rok.); — 2) (beim Mauern) mit Steinsplittern ausfüllen, Cig.
87984. šibrína, f. der Steinsplitter, Burg.
87985. 1. šíja, f. 1) der Nacken, das Genick, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Koborid- Erj. (Torb.); — die dicke, harte Nackenhaut der Ochsen, Mik., BlKr.; — 2) der Hals, Jarn.- Mik., Cig., Jan., C., Rez.- Baud., Poh.; — 3) pl. šije, der Vorbau vor dem Kellereingange, der Kellerhals, Jan.; (šija, V.-Cig.); — 4) pl. šije, das Stiegengehäufe, Jan.; — 5) das Gewölbe vor der Ofenöffnung in der Küche, meist als Selchraum benützt, M.; = pl. šije, Dol.; — das Rauchgewölbe über dem Schmelzofen, Cig.; — 6) š. na desnem, levem boku ladje, der Steuerbord-, Backbordhals, DZ.
87986. 2. šíja, f. die Schräge: na šijo, schräge, schief, Jan., Telov.; zid je na šijo zidan, Mik.; — die Böschung, Cig.

   87.387 87.487 87.587 87.687 87.787 87.887 87.987 88.087 88.187 88.287  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani