Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (87.787-87.886)
-
šēlak, m. neka smola, der Schellack, Cig. (T.).
-
šélin, -ína, m. der Sellerie (apium graveolens), Štrek.; — prim. zelena.
-
šeljút, m. = malovreden človek, BlKr.- Let.
-
šeljútati, -am, vb. impf. = počasi hoditi, BlKr.- Let.; — prim. šljutati.
-
šę́ma, f. 1) die Larve, die Maske, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — 2) die maskierte Person, die Maske; pustna š., dela, govori kakor kvatrna šema = šale zbija o nepravem času, Dol.- Levst. (Rok.); šeme ga ližejo, er ist närrisch, muthwillig, Mur.; — 2) = prismoda, ein dummer Kerl; šema neumna! prava šema je; — 3) die Genitalien des Weibes, der Stute, Ljub., Dol.; — prim. nem. Schemen = Schatten, Larve, Mik. (Et.).
-
šę̑mar, -rja, m. 1) der Maskenverfertiger, Mur.; — 2) der Maskierte, BlKr.- DSv.
-
šę́mast, adj. 1) maskenähnlich; — fratzenhaft, Jan.; — 2) dumm, närrisch; š. človek; š. izprevod, Navr. (Let.); — š. konj (če se rad plaši), Gor.
-
šemástiti, -ȃstim, vb. impf., pogl. šumastiti.
-
šę̑mbər, -bra, interj. neka kletvica; — tudi: m. š. te vzemi! Jurč.
-
šembílja, f. die Sibylle, Cig.; modra ko šembilja, Gor.- Mik.
-
šembı̑ljski, adj. sibyllinisch, Cig.
-
šẹ̑mbraj, interj. = šember: š. te! tudi: m. neki šembraj me je prav daleč okoli nosil, Glas.
-
šę̑mbran, adj. ( part.) verflixt, vermaledeit (v kletvicah); šembrana para! šembran človek!
-
šę̑mež, m. 1) = šema: s plevami natlačen šemež, Dol.; — ein dummer Mensch, M., Dol.; — 2) der Geck, Cig.
-
šę̑mežən, -žna, adj. geckenhaft: šemežni mladi babjaki, Jurč.
-
šę́mica, f. dem. šema; 1) eine kleine Maske; — 2) das Närrchen, Mur.; — ein dummer Mensch.
-
šemígati, -am, vb. impf. wackelnd, hinkend gehen, Hal.- C.
-
šę́miti, šę̑mim, vb. impf. 1) maskieren, Jan.; š. se, sich maskieren, Cig.; — 2) š. se, sich närrisch betragen, M.; — sich unnatürlich geberden, sich zieren, Cig.; — 3) š. koga, einem ein Blendwerk vormachen, Cig.; — 4) lächerlich machen, bespötteln, Cig.
-
šę̑mpla, f. ein weites Holzgefäß, in welches der Wein abgezapft wird, Štrek.
-
šèn, šę́na, m. der Rothlauf; — pogl. všen, pšeno.
-
šę̑ncaj, interj. = hencaj: š. te! potztausend! Jurč.
-
šenčȗrka, f. die Sumpfdotterblume (caltha palustris), ( nam. šentjurka), Livek- Erj. (Torb.).
-
šę̑nki, m. pl. 1) die Finnen, Cig., Nov.; — 2) = metljaji, Erj. (Izb. sp.); — pogl. pšenki.
-
šenmárən, -rna, adj. veliki, mali š. dan, der Groß-, Kleinfrauentag, Kast. (Rož.); (tudi: šenmárən, m., Dict.); — prim. šmaren.
-
šènt, šę́nta, m. 1) š. je hud duh, najbolj škoduje na sveti večer, Trst. ( Glas.); babji š., izpaka, ki na drevju stoka in vsacega, katerega v roke dobi, oskube ali pa se mu v lase zafrkoči, Nov.; — 2) kletvica: da te šenta! Valj. (Rad); ti šent ti! da te šent opali! kje si tega šenta dobil? Levst. (Rok.); — prim. šent ( adj.).
-
šènt, adj. ( indecl.) Sanct-: Šent-Jakob, Šent-Vid; — iz: Sanct-.
-
šę̑ntaj, interj. kletvica: da bi te šentaj! Polj.; šentaj smo leteli! LjZv.; kam te je šentaj nesel! Levst. (Rok.).
-
šę̑ntanəc, -nca, m. kletvica: = šentan človek ali žival: kam greš, šentanec? Levst. (Rok.).
-
šę̑ntanica, f. kletvica: = šentana oseba, žival ali reč, Levst. (Rok.).
-
šę́ntati, šę̑ntam, vb. impf. 1) = z besedo "šent" preklinjati, Meg., Dict., Z.; — 2) šę̑ntan, vermaledeit; ti šentana para!
-
šentjȃkobščica, f. neka hruška, C.; neko jabolko, C.
-
šę́pa, f. 1) die Hinkende, die Lahme, Cig.; der Krummfuß, der Hinkfuß (psovka), BlKr.- M.; — 2) der krumme Fuß, BlKr.- M.
-
šepák, m. der Hinkende, jvzhŠt.
-
šepálọ, n. der Hinkende ( zaničlj.), Cig.
-
šę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. hinken; na eno nogo, na obe nogi š.
-
šę́pər, -pra, m. 1) das Holzscheit, Valj. (Rad); — die Stange, C.; — 2) der Spieß, C.; — das Reifende, C.
-
šepę́riti se, -ę̑rim, vb. impf. = ščeperiti se, šopiriti se, C., Levst. (Rok.).
-
šepę́sati, -am, vb. impf. hinken, C., SlN.
-
šepę́sniti, -ę̑snem, vb. pf. hinkend fehltreten, C.
-
šepə̀t, -ptà, m. das Geflüster, das Gelispel, Valj. (Rad); (šept) Mur.; (tudi: šepèt, -ę́ta, Jan.).
-
šəpətáč, m. der Flüsterer, Jan.
-
šəpətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. flüstern; — rauschen (o perju), Mur.
-
šəpétəc, -tca, m. das Gelispel, Jan.
-
šəpę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. leise sagen, zuflüstern, C., Z., nk.; š. komu kaj na uho, Erj. (Izb. sp.).
-
šę̑pka, f. die Hinkende, Lašče- Levst. (Rok.).
-
šę̑pkati, -am, vb. impf. ein wenig hinken, C.
-
šəpljáti, -ȃm, vb. impf. halblaut und schnell hintereinander reden, flüstern, C., Lašče ( Dol.).
-
šə̀pniti, šə̀pnem, vb. pf. flüsternd, lispelnd, leise sagen, C., nk.; šepnila je pred se, sie flüsterte vor sich hin, LjZv.; (pravilno bi bilo: šəpníti, šápnem, Cv.).
-
šəpòt, -óta, m. = šepet, das Geflüster, Jan.
-
šepráka, f., BlKr.- Let., pogl. šipraka.
-
šeprȗn, m. plašč iz bičja ali lipovega lubja, kakršne so nekdaj pastirji imeli, Polj., Idrija; — prim. srvn. schaprûn, kurzer Mantel.
-
šəptáč, m. = šepetač, der Flüsterer, Cig.
-
šəptálọ, n. der Lispler ( zaničlj.), Cig.
-
šəptáti, -ȃm, vb. impf. = šepetati; ( praes. tudi: šə̀pčem, ogr.-[ Valj.]).
-
šepúr, -rja, m. = šapur, vodir, Fr.- C.
-
šéreg, -ę́ga, m. die Schar, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. sereg, Mik. (Et.).
-
šę̑st, num. sechs, ob šéstih, um 6 Uhr; ( prim. devet); — ni pet, ni šest, mir nichts, dir nichts, nk.; tako si mogočnik — ni pet ni šest — prisodi novih vasi, Navr. (Let.).
-
šesták, m. 1) = šestica, ein Sechskreuzerstück, Cig., Jan.; — 2) = šestošolec, der Sextaner, Valj. (Rad); — 3) das Sechstel (ein Maß), Mur.
-
šestár, -rja, m. der Zirkel, Z.; "temu orodju smo rekli poprej šestar", Solkan- Erj. (Torb.); — tudi hs.; prim. it. sesta, Zirkel, Mik. (Et.).
-
šestáriti, -ȃrim, vb. impf. zirkeln, Jan. (H.).
-
šestdánski, adj. sechstägig, Mur.
-
šestdeseták, m. sechzigjähriger Mann, V.-Cig., Jan.
-
šestdesetdánski, adj. sechzigtägig, Mur.
-
šestdesetę̑r, num. sechzigerlei; — prim. četver.
-
šestdeseteríca, f. eine Anzahl von sechzig, das Schock, Cel. (Ar.).
-
šestdesetíca, f. die Zahl sechzig, der Sechziger, Cig., Jan.
-
šę̑stdesetič, adv. zum sechzigstenmal.
-
šestdesetína, f. das Sechzigstel, Cig., Jan.
-
šestdesetı̑nka, f. das Sechzigstel, Cig., Jan., nk.
-
šestdesetı̑nski, adj. sexagesimal, Cig. (T.), C.
-
šę̑stdesetka, f. die Zahl sechzig, der Sechziger, Jan.
-
šę̑stdesetkrat, adv. sechzigmal.
-
šę̑stdesetkratən, -tna, adj. sechzigmalig, Mur.
-
šestdesetlẹ́tən, -tna, adj. sechzigjährig, Mur.
-
šestdesetlẹ̑tnica, f. die Sechzigjährige, Jan.
-
šę́stəc, -tca, m. der Sechste, Valj. (Rad).
-
šestę̑r, f. das Sechsgespann, Mur.
-
šesterák, m. der Sechsender, Jan.
-
šestę̑rəc, -rca, m. 1) der Hexameter, Zora; — 2) das Hexaeder, Jan., Cig. (T.); — 3) der Sextant, C.
-
šestę̑rək, -rka, m. = šesterna nit, gesechster Faden, Mur., Cig.
-
šesterína, f. das Sechsgespann, Mur., Met., Burg. (Rok.).
-
šestę̑rka, f. 1) die Sechs, Mur.; — 2) ein sechszähliges Kleeblatt, Mur.
-
šestę̑rnik, m. 1) der Sechsender, Cig.; — 2) der Sextant, Jan.; — 3) der Hexameter, Zora.
-
šesterodẹ́łən, -łna, adj. sechstheilig, Cig.
-
šesteroglásən, -sna, adj. sechsstimmig, Cig.
-
šesterogùb, -gúba, adj. sechsfältig, sechsfach, Cig.
-
šesterokǫ́tən, -tna, adj. sechseckig, Cig., Jan.
-
šesterokǫ̑tje, n. = šesterokotnik, Cig., Jan., DZ.
-
šesterokǫ̑tnik, m. das Sechseck, Cel. (Geom.).
-
šesterolístən, -stna, adj. sechsblätterig, Cig.
-
šesteronòg, -nǫ́ga, adj. sechsfüßig, Cig., Jan.
-
šesteronogàt, -áta, adj. = šesteronog, Jan.
-
šesteroǫ́gəłn, adj. sechseckig, Cig.
-
šesterooglàt, -áta, adj. sechseckig, Cig.
-
šesteropę́rən, -rna, adj. sechsfederig, Cig., Jan.
-
šesteroplòsk, -plǫ́ska, adj. sechsflächig, sechsseitig, Cig. (T.).
-
šesteroròb, -rǫ́ba, adj. sechskantig, Cig.
-
šesteroròk, -rǫ́ka, adj. sechsarmig, Cig., Jan.
-
šesterostòp, -stǫ́pa, adj. sechsfüßig, hexapodisch ( v. Versen), Jan.
-
šesterostǫ́pən, -pna, adj. hexapodisch, Jan.
87.287 87.387 87.487 87.587 87.687 87.787 87.887 87.987 88.087 88.187
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani