Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (87.687-87.786)

  1. ščę̑tkati, -am, vb. impf. kardätschen: konja š., Jan. (H.).
  2. ščetúlja, f. das Borstengras (nardus), Z.; — ajda š., das Heidekorn mit reichlichem Schopf, vzhŠt.- C.
  3. ščəžẹ́ti, -ím, vb. impf. kriechend rennen, Met.
  4. ščíga, f. die Rolle, der Flaschenzug, vzhŠt.; — prim. 2. čiga 1).
  5. ščı̑jca, f. = majhno dekletce, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. uscanka.
  6. ščína, f. = ščindra, Tolm.- Erj. (Torb.); pazderje od konopelj, lanu, Črniče ( Goriš.), GBrda.
  7. ščı̑ndra, f. = škindra, Tolm.- Erj. (Torb.).
  8. ščı̑nk, m. der Finkenschlag, Cig., Jan.
  9. ščínkanje, n. der Finkenschlag, Cig.
  10. ščínkati, ščı̑nkam, vb. impf. wie ein Fink pfeifen, schlagen, M.
  11. ščı̑nklja, f. = ščinkavka, Kr.- Valj. (Rad).
  12. ščı̑p, m. 1) der Kniff, der Zwick, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) die Prise, Rib.- Mik.; — 3) der Vollmond; ščip je; o ščipu; luna gre v ščip, je v ščipu, der Mond ist voll, Cig.; prim. 2. ščep 2); — 4) neka vinska trta: der Mosler, Radgona ( vzhŠt.)- C.; ( prim. šipon).
  13. 1. ščípa, f. neko nazobčano kolesce pri stativah, das Sperrad, Lašče- Erj. (Torb.).
  14. 2. ščípa, f. = ščipek, šipek, die Hundsrose (rosa canina), Drežnica- Erj. (Torb.).
  15. ščipáča, f. die Kneipzange, die Rupfzange, C.
  16. ščipáłən, -łna, adj. kneipend, Kneip-, Cig.
  17. 1. ščípalica, f. 1) die Kolik, C.; — 2) pl. ščipalice, die Zwickzange, Jan.
  18. 2. ščipalica, f. = 2. ščipek, C.
  19. ščipȃłnica, f. 1) orodje, s katerim se ščiplje, C.; die Zwickzange, Cig., Jan.; — 2) die Krebsschere, Cig., Jan.; — 3) der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Cig.
  20. ščipȃłnik, m. 1) der Zwicker (naočniki), Žnid.; — 2) pl. ščipalniki, die Fresszange der Insecten, Cig.
  21. ščipálọ, n. das Kneipwerkzeug, die Kneipe, Cig., Jan.
  22. ščípati, -pam, -pljem, vb. impf. zwicken, kneipen; — ščiplje me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen; — plagen, beunruhigen; za vse me ščiplje = ich lebe knapp, Jan.
  23. ščipè, -ę́ta, m. vol temne barve z lisico na čelu, Polj.
  24. ščı̑pəc, -pca, m. 1) das Kneipwerkzeug, die Kneipe, Jan.; — die Kneipzange, C.; — die Lichtputze, die Lichtschere, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) = ščipavec, der Scorpion, Jan.; — 3) = 2. ščepec 1), der Fingerspitzengriff, Štrek.; za dober ščipec dlake, Str.; za ščipec zabelje, Zv.
  25. 1. ščı̑pək, -pka, m. dem. ščip; der Vollmond, Gor.
  26. 2. ščı̑pək, -pka, m. = šipek, die Hagebutte, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Mik., vzhŠt.; gibati š., die gefüllte Rose, vzhŠt.
  27. ščı̑pka, f. krava temne barve z lisico na čelu, Polj.
  28. ščı̑pnik, m. neka užitna goba, C.
  29. ščípniti, ščı̑pnem, vb. pf. zwicken.
  30. ščı̑r, m. der Fuchsschwanz, der Amarant (amarantus), vzhŠt.; das Meieramarantkraut (amarantus blitum), Hlad., Goriška ok., Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); = rdeči ščir, Tuš. (B.); ( prim. hs. štir); — das Bingelkraut (mercurialis annua), C., Valj. (Rad).
  31. 1. ščı̑rəc, -rca, m. = čiraj, das Geschwür, C.
  32. 2. ščı̑rəc, -rca, m. = ščir, der Amarant, C.
  33. ščı̑rək, -rka, m. dem. ščir, der Amarant, C.
  34. 1. ščı̑rič, m. = ščir, der Amarant, vzhŠt.- C.
  35. 2. ščirìč, -íča, m. die Weingrille, vzhŠt.- C.; — prim. čirič.
  36. ščirı̑čək, -čka, m. dem. 2. ščirič; die Weingrille, C., Mik.
  37. ščìt, ščíta, m. 1) der Schild, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., Rog., nk.; — 2) čelni ščit, der Vorgiebel, V.-Cig.; — 3) die den Zettel schützende Scheibe am Weberbaume, V. ( Rib.)- Cig.; — 4) = lesa, die Darrhürde, die Darre, vzhŠt.- C.; — ščít, Cv.
  38. ščı̑tar, -rja, m. der Schildträger, Jap.- C.
  39. ščı̑tarica, f. die Schildlaus, Nov.
  40. ščı̑tarka, f. 1) die Schildflechte, Cig.; — 2) der Schildkäfer (cassida viridis), Erj. (Ž.); — 3) kača š., die Schildschlange (naja Haje), Erj. (Z.).
  41. ščítast, adj. schildförmig, Cig., Jan., Cig. (T.).
  42. ščı̑təc, -tca, m. dem. ščit; das Schildchen, Cig. (T.).
  43. ščı̑tək, -tka, m. dem. ščit; das Schildchen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Dalm.- Valj. (Rad); — š. pri ključanici, Cig.; — naprsni š. = naprsnik, das Brustblatt, C.; — naddurni š., der Thürgiebel, Cig.
  44. ščítən, -tna, adj. Schild-, Cig., Jan.
  45. ščítiti, ščı̑tim, vb. impf. schützen, Trub., nk.; ščiti ti mene! Trub.; braniti in š. se zoper smrt, Trub.
  46. ščı̑tnica, f. die Schildkröte (testudo) als Belagerungswerk der Römer, Cig.; (po češ.).
  47. ščı̑tnik, m. der Schildknappe, Cig., Jan., Hip. (Orb.); der Stallknecht, Meg.; cesar ali ščitnik ("Kaiser oder Stallknecht"), Trub.
  48. ščitnják, m. ščitnjaki, die Schildkrebse (aspidostraca), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  49. ščitodȓžəc, -žca, m. der Schildhalter (in den Wappen), Cig.
  50. ščitonǫ̑səc, -sca, m. 1) der Schildträger, Cig.; — 2) der Panzerfisch, Cig.; — rus.
  51. ščitonǫ̑snica, f. die Schildträgerin, Cig.
  52. ščitonǫ́ša, m. = ščitonosec, Jan. (H.); — po hs.
  53. ščmíti, -ím, vb. impf. = ščemeti, Mik. (V. Gr. I. 356.).
  54. ščokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. raunen, faseln: v uho komu š., Kres; — pogl. ščekotati.
  55. ščȓb, ščŕba, adj. schartig, C.
  56. ščŕba, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Jan., C., Mik.; — 3) die Zahnlücke, Mur.; — prim. škrba.
  57. ščrbálọ, n. 1) das Ausschartungseisen bei den Kürschnern, Cig.; — 2) der Striegel, C.
  58. ščrbánja, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, vzhŠt.- C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., vzhŠt.- C.
  59. ščrbánjast, adj. 1) schartig, M., C.; — 2) zahnlückig, M.
  60. ščŕbast, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, C.
  61. ščŕbəc, -bca, m. die Hirschwurz, das Hirschheil (peucedanum cervaria), C.
  62. ščrbína, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Cig., M.; — die Ritze, C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., Jan.
  63. ščrbínast, adj. 1) schartig, Mur.; ščrbinasta skala, schartiger Felsen, C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
  64. ščŕbiti, -im, vb. impf. 1) ausbrechen, schartig machen: lonec š., C.; — 2) verringern: šč. dohodke, C.
  65. ščrblják, m. ein angebrochener Topf, C.
  66. ščrbozòb, -zǫ́ba, adj. zahnlückig, C.
  67. ščr̀k, ščŕka, m. das Zirpen, Jan. (H.).
  68. ščŕkanje, n. das Zirpen, Jan. (H.).
  69. ščŕkati, ščȓkam, vb. impf. einen zirpenden oder knarrenden Ton von sich geben: jereb, kobilica, lesni črv, ura ščrka, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.).
  70. ščrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = ščrkati, Z.
  71. ščrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) zwitschern: ptič ščrli, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) = vreščati, schreien: otrok ščrli, Koborid- Erj. (Torb.).
  72. ščrljúk, m. die Feldlerche (alauda arvensis), Bolc- Erj. (Torb.), GBrda.
  73. ščrljúkati, -am, vb. impf. = ščrleti, Erj. (Torb.).
  74. ščúcati se, ščȗca se, vb. impf. ščuca se mi = kolca se mi, BlKr.
  75. ščúkast, adj. 1) schlank, dünn, C., Z.; — 2) ščukasto gledati, scharf anblicken, C.
  76. ščúkati, -am, vb. impf. = po malem rezati, rezljati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  77. ščȗkəc, -kca, m. der Knochenhecht (lepidosteus), Erj. (Z.).
  78. ščúkin, adj., Cig., Jan.; pogl. ščukov.
  79. ščȗləc, -lca, m. eine Art Steinbrech (saxifraga tridactylites), Medv. (Rok.); — neka užitna rastlina (crithmum maritimum), Čres, Lošinj, Unije- Erj. (Torb.); ( hs.).
  80. ščúliti, -im, vb. impf. = ščuvati, hetzen, (šul-) Cig.; š. (šuliti) pse, SlGor.
  81. ščȗljək, -ljka, m. = rilj, ein abgesägtes Stück vom Baumstamm, Hal.- C.
  82. ščúra, f. ozka ulica mej dvema hišama (od it. (o)scuro, dunkel), Banjščice- Erj. (Torb.).
  83. ščúrčək, -čka, m. dem. ščurek; = čirič, die Weingrille, Nov.- C.
  84. ščúrək, -rka, m. die Küchenschabe (blatta orientalis); — tudi: die Feldgrille (gryllus campestris), Mur., Cig., Mik., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — = striček, die Hausgrille, Dol.; — = čirič, die Weingrille, Dol.
  85. ščúrič, m. = čirič, die Weingrille, Nov.- C.
  86. ščúrka, f. ovca črne volne, Kanin- Erj. (Torb.).
  87. ščúti, ščújem, vb. impf. hetzen, Dict.- Mik., Jan., Rož.- Kres, Vrt.
  88. šè, adv. noch; — še — ne, nicht einmal; še toliko ne; še sanjalo se mi ni, es ist mir nicht einmal im Traum eingefallen; — še le, erst; še le zdaj si prišel; tam še le bo veselje.
  89. šebę́dər, -dra, m. = šveder 1), C.
  90. šebeníca, f. = šebenik, Medv. (Rok.).
  91. šebeník, m. = rumena vijolica, der Goldlack, der gelbe Feigel (cheiranthus cheiri), Tuš. (R.), Goriš.
  92. šebǫ̑j, m. die Levkoje (matthiola), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — prim. hs. šeboj, der Goldlack.
  93. šebǫ̑jka, f. die Knotenblume (leucojum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  94. šę́dəm, -dma, m. der Wald, Guts.; schlagbarer Buchenwald ( nam. ščedem?), Meg.- Valj. (Rad); — (tudi krajno ime na Št.; prim. ščedeti in nem. "Schonung" in "Park" iz lat. parcus, C.).
  95. šę̑f, m. der Weinheber, ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; ( "setzt ein nhd. Schöpf voraus", Mik. [Et.]).
  96. šéga, f. 1) der Brauch, die Sitte; kolikor krajev, toliko šeg, Npreg.- Jan. (Slovn.); — šego vedeti komu, jemandes Laune kennen, C.; svoje šege biti, launenhaft sein, C.; — die Mode, Cig., Jan.; mož po šegi, Cig.; — 2) die Schlauheit: to vam hote s šego ino zlobo nagoditi ("mit falschen Tücken"), Krelj.
  97. šegáriti se, -ȃrim se, vb. impf. š. se iz koga, jemanden zum Besten haben, ihn foppen, C., vzhŠt.
  98. šégast, adj. pfiffig, Z., Svet. (Rok.).
  99. šégica, f. dem. šega: ošabni farizej celo Bogu se podpre in mu šegice, ki jih je trdil, šteje, Ravn.
  100. šeják, m. der Froschbiss (hydrocharis), Medv. (Rok.), (šejek), C.

   87.187 87.287 87.387 87.487 87.587 87.687 87.787 87.887 87.987 88.087  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA