v (87.587-87.686)

87587. šatrȃjka, f. = šatraj, Cig., Medv. (Rok.).
87588. šátrast, adj. šatrasto je malo dete, dokler je še nizko ter hodi razkoračeno, Lašče- Erj. (Torb.).
87589. 1. šatráti, -ȃm, vb. impf. flicken: obutalo, plot š., BlKr.
87590. 2. šatráti, -ȃm, vb. impf. = razkoračeno hoditi, Z.; "šatra! kam šatraš?" tako vele šatrastemu otroku, Lašče- Erj. (Torb.); grätscheln (šajt-), Jan., vzhŠt.; stark hinkend gehen, (šajt-) Mur.
87591. 3. šátrati, -am, vb. impf. hexen, zaubern, vzhŠt., kajk.- C.
87592. šátriga, f. die Hexe, C.
87593. šatrı̑ja, f. die Zauberei, Mur., M., C.
87594. šátringa, f. = šatrija, ogr.- C., Mik.
87595. šátriti, -im, vb. impf. 1) zaubern, hexen, C.; — 2) š. na kaj, in abergläubischer Weise auf etwas halten: na kak dan š., n. pr. na vtorek, češ, da se ne sme ob vtorkih poročati, C.
87596. ščálja, f. der Splitter, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. it. scaglia, Štrek. (Arch.).
87597. 1. ščáp, m. 1) der Knüttel, der Prügel, Z., Rib.- Erj. (Torb.), Dol.; der Stecken, BlKr., Dalm.; na ščapu jezditi, ogr.- Valj. (Rad); — 2) na eno oko obrezana trta, Z., Št. Jernej ( Dol.); prim. čep 2).
87598. 2. ščȃp, m. der Schaden ( eig. das Abgezwickte), Mik.; — prim. ščeniti, ščipniti.
87599. ščápa, f. der Schwächling, Štrek.
87600. ščápati, -am, vb. impf. fassen, Z.
87601. ščápəc, -pca, m. dem. ščap; das Stäbchen, Valj. (Rad); — der Ladstock, C., (šapec), Jan., vzhŠt.
87602. ščapẹ́lọ, n. der Prügel, der Stecken, Dol.- Cig.
87603. ščapíca, f. ein dünner, langer Stecken, kajk.- Valj. (Rad).
87604. ščapı̑n, m. ein elender (zerlumpter) Kerl, Mur., C., Met.; — der Fratz, C.
87605. ščapı̑nəc, -nca, m. der Fratz, C.
87606. ščápiti, -im, vb. pf. packen, Svet. (Rok.).
87607. ščapǫ̑n, m. der Knüttel, C.
87608. ščè, adv. = še, Vest., Rez.- Baud.; (štje, Rez.- C.).
87609. ščəbèt, -bę́ta, m. das Geschwätz, das Gelispel, Jan., C.
87610. ščəbətálọ, n. der Schwätzer, Cig.
87611. ščəbətáti, -etȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. 1) zwitschern, C.; ptički ščebetajo, Vrt., Zv.; — 2) schwatzen, plaudern, Mur., Cig., Mik., Štrek., Cv.
87612. ščəbətúlja, f. die Schwätzerin, Cig., Mik.
87613. ščəbljȃnje, n. das Flüstern, Jan. (H.).
87614. ščəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, raunen, Jan.; — schwätzen, C.
87615. ščę́dẹti, -im, vb. impf. sparen, Cv.; (ščedẹ́ti, -ím) Levst. (Nauk); — po stsl. štędêti.
87616. ščedı̑łnica, f. die Sparcasse, C., DZ.
87617. ščedı̑łničən, -čna, adj. Sparcassen-, DZ.
87618. 1. ščę́diti, -im, vb. impf. = ščedeti, nk.; — prim. hs. štediti.
87619. 2. ščę́diti, -im, vb. impf. jemanden zum Besten haben, ( prim. it. sceda, das Gespött, die Schäkerei), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
87620. ščəgáčən, -čna, adj. kitzelig, (šeg-) Mur., Cig., Jan.
87621. ščəgəčkȃnje, n. das Gekitzel, Cig.
87622. ščəgəčkáti, -ȃm, vb. impf. = ščegetati, Cig.
87623. ščəgèt, -ę́ta, m. der Kitzel, Mur., Cig., Jan.; tudi: ščéget, Valj. (Rad).
87624. ščəgətálọ, n. = ostroga na jahaškem črevlju, der Sporn, GBrda- Erj. (Torb.).
87625. ščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. kitzeln; ščegeta, ščegače me, es kitzelt mich; rado ga ščegače, er ist kitzelig, Cig.
87626. ščəgę́təc, * -tca, m. der Kitzel, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; ali te kaj rad šegetec ima? bist du leicht kitzelig? Mur.
87627. ščegljáti, -ȃm, vb. impf. zwitschern, Jan.
87628. ščę̑gljəc, -gljəca, (-gəljca), m. der Stieglitz (fringilla carduelis), Erj. (Ž.); — po rus. ščegolъ, češ. stehlec.
87629. 1. ščekáti, -ȃm, vb. impf. = molsti, Kor.- Jarn.
87630. 2. ščekáti, -ȃm, vb. impf. kläffen: mladi psi ščekajo, Z.; — winseln, jammern, C.
87631. ščeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. bellen, kläffen, Bes.; — = kregati se: baba zmerom ščekeče, Dol.; — zwitschern, schlagen (o kosu, slavcu), LjZv., Št.
87632. ščekljáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, plappern: ščekljate, kakor srake na vrbi, Bes., SlN.
87633. ščekótəc, -tca, m. der Hahnenkamm, der Klappertopf (rhinanthus) (šek-) Cig., Medv. (Rok.); — prim. ščeketati.
87634. ščemę̑lj, m. = čmrlj, Celovška ok.
87635. ščəmẹ́ti, -ím, vb. impf. brennenden Schmerz verursachen, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; (o bolečini, katero kdo čuti, kadar ga kaj uščane ali uščipne: ščemi me), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ščepeti.
87636. ščénčič, m. dem. ščenec; das Hündchen, Dict., C.
87637. ščenè, -ę́ta, n. 1) = mlad pes; — 2) mlado prase, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — tudi: ščéne, -ę́ta.
87638. 1. ščénəc, -nca, m. = ščene 1), pl. ščenci ( nam. ščeneta) Trub., ogr.- Valj. (Rad).
87639. 2. ščénəc, -nca, m. 1) tečaj pri nožu zaklepalniku, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vsako zaklepalo, ki se odpira in zapira, GBrda; — 2) das Insect (sploh vsaka mlada živalca, ki nima svojega imena), Grgar pod Sveto Goro- Erj. (Torb.); — die Laus, (šenec) V.-Cig.; — ( prim.: zelen, kakor ščenec, Štrek. [Let.]); — 3) die Niete, der Nietnagel, Guts., Jarn.; — ščeniti, ščipati.
87640. 1. ščèp, ščépa, m. der Holzspan, Rib.- Mik.; der Splitter, Z.
87641. 2. ščə̀p, ščəpà, m. 1) vseh pet prstov s konci zloženih: naredi ščep! lege die Finger kegelförmig aneinander! Malhinje- Erj. (Torb.); — 2) = ščip, der Vollmond, Cig. (T.), Žnid.; ( eig. der Mond in 3/4 Phase, C.); — 3) = vol, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.- Erj. (Torb.).
87642. ščepa, f. der Holzspan, V.-Cig., Rib.- Mik.
87643. ščəpána, f. krava, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.- Erj. (Torb.).
87644. ščəpcè, n. kolikor se prime s tremi prsti, die Prise: eno š. moke, Cv.; š. soli, BlKr.
87645. 1. ščépəc, -pca, m. dem. 1. ščep, kajk.- Valj. (Rad).
87646. 2. ščəpə̀c, -pcà, m. 1) kake drobne stvari toliko, kolikor se je s tremi prsti zagrabi, die Prise; (tudi: ščépəc) š. tobaka, Cig., Jan., Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) pl. ščépci, alle Fingerspitzen einer Hand zusammengehalten, kajk.- Valj. (Rad); — die Finger, Habd.- Mik.; dušice, iz peklenskega lovca ščepcev oslobojene, kajk.- Valj. (Rad); — 3) die Pinzette, Jan. (H.).
87647. ščépək, -pka, m. der Splitter: pri vas drva sekajo, k nam ščepki letajo, Bes.
87648. ščepę́riti se, -ę̑rim se, vb. impf. den großen Herrn spielen, wichtig thun, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. šopiriti se.
87649. ščəpẹ́ti, -ím, vb. impf. = skeleti, peči (o ranah), beißen (o jedkih tekočinah), Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.), KrGora- DSv.; ščepi ("ščapí") me, Ben.- Kl.
87650. 1. ščepíca, f. = trščica, der Holzsplitter, Z., Dol.; — prim. 1. ščep; — das Holzscheit, BlKr.
87651. 2. ščəpíca, f. die Kniescheibe, C.; — prim. 2. ščep.
87652. ščepíriti se, -ı̑rim se, vb. impf. = ščeperiti se, LjZv.
87653. ščepka, f. dem. ščepa; der Splitter: vihar je premetaval ladjo našo kakor lehko ščepko, LjZv.
87654. ščépniti, ščę̑pnem, vb. pf. š. tobaka, eine Prise Tabak nehmen, C.
87655. ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg- Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.
87656. 1. ščę̑r, -ı̑, f. = šker, das Werkzeug, ogr.- Mik.
87657. 2. ščę̑r, -ı̑, f. die Sandbank, C.; — prim. čer.
87658. ščerę́nka, f. mexikanisches Traubenkraut (chenopodium ambrosioides), Mur., Medv. (Rok.).
87659. ščę̑t, -ı̑, f. 1) die Bürste; gost, kakor š., Gor.; ima lase, kakor ščet, Gor.; razdrasana je, kakor ščet, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Distel, Cig., Kras- Mik.; bes. die Kratzdistel (dipsacus silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — 3) das Palissadenwehr an einem Flusse oder Bache, ein Piloten- oder Pfahlwerk, C., vzhŠt.
87660. ščetȃlje, n. die Kardendistel, ogr.- C., Mik., Raič ( Nkol.).
87661. ščetȃljka, f. die Weberkarde, C., Kr.- Valj. (Rad).
87662. ščetálọ, n. der Striegel, C.
87663. ščetȃnje, n. das Bürsten, M.
87664. ščetár, -rja, m. der Bürstenmacher, der Bürstner, Cig., Jan., C.
87665. ščetaríca, f. črna š., eine schwarze Bürstenraupe, der Lastträger (bombyx antiqua), Nov.
87666. ščetáriti, -ȃrim, vb. impf. ein Bürstner sein, Cig.
87667. ščetárski, adj. Bürstenbinder-: ščetarska roba, Cig.
87668. ščetáti, -ȃm, vb. impf. bürsten, abbürsten, Jan., Šol., Tolm.
87669. ščę̑tca, f. dem. ščet, SlN., Bes.
87670. ščę̑tən, -tna, adj. Bürsten-, Cig.; ščetni odtisek, der Bürstenabzug, Cig., Jan.
87671. ščetíca, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen, Levst. (Zb. sp.); die Bürste, Cig., Jan., Gor.- M.; — 2) der Borstpinsel, Cig., Kast.- C., LjZv.; — 3) ščetice, die Hörner- o. Büschelkrankheit der Bienen, (šet-), Cig.; — 4) die Karde (dipsacus fullonum, d. silvestris), Dict., Cig., Jan., Erj. (Torb.); = pl. ščetice, vzhŠt.; tudi: die Distel (carduus), Erj. (Torb.); z mejmašnimi ščeticami je dobro kravi oteklo vime počesati, Lašče- Levst. (Rok.).
87672. ščetína, f. 1) die Borste; — 2) die Distel, Cig.; — neka trava, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) ozek svet mej dvema njivama, Bolc- Erj. (Torb.); — 4) psovka objestnemu ali sitnemu človeku, M., Ig (Dol.).
87673. ščetı̑nar, -rja, m. der Borstenverkäufer, Cig.
87674. ščetinàt, -áta, adj. borstig, Cig.
87675. ščetı̑nəc, -nca, m. 1) das Borstenthier, Jan.; — = prasec, das Schwein, Z., LjZv.; — 2) rauhhaariges Laserkraut (laserpitium hirsutum), Z.
87676. ščetíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. sich borsten, zuberge stehen; lasje se mu ščetinijo; — das Haar sträuben, Cig., Jan.
87677. ščetinjáča, f. das Schwein, C.
87678. ščetı̑nje, n. coll. 1) die Borsten, Cig., Jan., Danj.- Valj. (Rad); — 2) der Bartwisch, Jarn.- Cig.; — 3) die Borstbinse (scirpus setaceus), Cig.
87679. ščetı̑nka, f. 1) das Borstenthier, Jan., Navr. (Let.); — 2) = ščetinovec, Z.
87680. ščetíšče, n. das Bürstenholz; der Pinselstiel, Cig.
87681. 1. ščę́titi, -im, vb. impf. 1) abbürsten, Mur., Dol.- Cig., Jan.; — 2) Faschinen an Abhängen legen, Flusswehre machen, C.; — 3) š. se = ščetiniti se, Z.
87682. 2. ščę́titi, -im, vb. impf. spälteln, ( n. pr. drva predrobno cepkati: govori se o kakem otročetu, katero se prime tega dela, ki mu še ne more kaj), Brkini- Erj. (Torb.); — prim. 1. šketiti.
87683. ščę́titi se, -im se, vb. impf. = šketiti se, stutzig sein, widerspenstig sein (o konju, človeku), Erj. (Torb.).
87684. ščę̑tje, n. coll. Karden, Z.
87685. ščę̑tka, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen; die Bürste, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Pinsel, C., nk.; — 3) der stachelige Kopf, z. B. des Stechapfels, der Weberkarde u. dgl., C.; — 4) die Karde (dipsacus), Cig.
87686. ščę̑tkar, -rja, m. der Pinselmacher, Cig.

   87.087 87.187 87.287 87.387 87.487 87.587 87.687 87.787 87.887 87.987  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani