Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (87.487-87.586)


  1. šáka, f. 1) die hohle Hand, die Handvoll, Cig., Jan., Bes., BlKr., jvzhŠt.; — das Häuflein: šaka ljudi, Cig.; — die Rotte, der Anhang, Mur.; vsa njegova šaka, kolikor jih je bilo, bila je razpojena, Ravn.; — 2) die Faust, BlKr., jvzhŠt.
  2. šākal, m. der Schakal, der Goldwolf (canis aureus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  3. šákati se, -am se, vb. impf. mit der Faust kämpfen, boxen, Z.; hs.
  4. šákəlj, -klja, m. die Handvoll, das Büschel: š. trave, SlGor.- C.
  5. šála, f. der Scherz, der Spass, die Posse; za šalo, im Scherze; iz šale, aus Scherz; to ni šala, das ist keine Kleinigkeit; šalo s šalo odvrniti, Dict.; šale briti, zbijati, uganjati, scherzen; — od šale glava ne boli, Npreg.- Jan. (Slovn.); — on je kratke šale človek, er ist kurz angebunden, C.
  6. šalabȃrast, adj. = klafarski: šalabarasta pesem, BlKr.- Let.
  7. šaláta, f. = salata, vzhŠt.
  8. šalatíga, f. ein schlechter Salat, vzhŠt.- C.
  9. šáləc, -lca, m. der Possenreißer, Habd.- Mik., Mur.; nesramni š., kajk.- Valj. (Rad).
  10. šalən, -lna, adj. scherzhaft, Mur., Cig., Jan., BlKr.- Let.
  11. šȃlež, m. der Possenreißer, Cig.; dvorski š., der Hofnarr, Cig.
  12. šálica, f. dem. šala; ein kleiner Scherz, das Spässchen, Cig., Jan.
  13. šáliti se, šȃlim se, vb. impf. scherzen; š. se s kom, s čim; mit jemandem o. etwas Scherz treiben; z njim se ni š., er versteht keinen Spass, Cig.
  14. šȃlnica, f. die Scherzrede, kajk.- Valj. (Rad).
  15. šálnost, f. die Scherzhaftigkeit, Mur., Cig.
  16. šalobȃrda, f. ein Mensch, der nicht männlich handelt, auf den man sich nicht verlassen kann, Levst. (Rok.); — ein alberner Mensch, der Alfanzer, Cig.; prim. bav. schalbart = gemacht antlitz, srvn. schembart, Gesichtslarve, Levst. (Rok.).
  17. šalobárdast, adj. unmännlich, charakterlos, flatterhaft, Z., SlN.; — ungeschickt, Z.
  18. šalobárditi, -ȃrdim, vb. impf. ohne Zweck herumgehen, herumstöbern, M., Z.; — Albernheiten begehen, Z., SlN.
  19. šaloljúbən, -bna, adj. scherzliebend, Jan.
  20. šámər, -mra, m. 1) die Missgeburt, der Krüppel, Cig.; — ein verkrüppelter Baum, C.; — die Abart, die Spielart, Cig., C.; — 2) = neumen človek, Lašče- Erj. (Torb.).
  21. šȃmlja, f. ein alberner Mensch; prim. hamlja; bav. haimpel, der Tropf, Levst. (Rok.).
  22. šȃmljast, adv. albern.
  23. šamljáti, -ȃm, vb. impf. albern reden, Cig.; — ungeschickt gehen, C.; — herumstöbern, M.
  24. šámor, m. = šamer 2), neumen človek, Koborid- Erj. (Torb.).
  25. šámprkati, -am, vb. impf. hinken, C.
  26. šamrẹ̑nje, n. das Rauschen, ogr.- Valj. (Rad).
  27. šamrẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, ogr.- Valj. (Rad), C.; rauschend wimmeln: včasi šamri na taki ženitnini od otrok, ob Pesnici ( vzhŠt.)- Pjk. (Črt.).
  28. šȃnjast, adj. = šajnast, vom Scheingeld, jvzhŠt.
  29. šánta, f. die Wunde, Valj. (Rad), Gor.
  30. šantálọ, n. der Hinker ( zaničlj.), Cig.
  31. šantáti, -ȃm, vb. impf. hinken, hinkend gehen; kam šantaš?
  32. šȃntək, -tka, m. der Hinkende, Valj. (Rad).
  33. šantúcati, -ȗcam, vb. impf. hinken ( zaničlj.), Št.- Mur., Cig., Jan.
  34. šantúhati, -am, vb. impf. = šantucati, jvzhŠt.
  35. šantȗs, m. = šantavec ( zaničlj.), C.
  36. šantúsati, -am, vb. impf. = šantucati, Jan., C.
  37. 1. šȃp, m. = ščap, der Stab, C.
  38. 2. šȃp, m. eine Handvoll, C.; — prim. oščapek.
  39. 1. šápa, f. die Pfote, Jan., Z., LjZv.; hs.
  40. 2. šápa, f. = motika, die Haue, Ip., Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); prim. it. zappa, die Haue, Mik. (Et.).
  41. 3. šápa, f. = kamena obloga zgoraj ob vodnjaku, die Brunneneinfassung, Rihenberk- Erj. (Torb.); prim. šapal.
  42. šápal, m. = 3. šapa: šapal se je razsul, Malhinje- Erj. (Torb.); — prim. šapelj (?).
  43. šápalica, f. brinova šiba, s katero otepajo na tepežnico, ("šapelica"), Kor.- Navr. (Let.).
  44. 1. šápati, -am, vb. impf. = hapati, sanft schlagen: ječmena ne mlatijo, ampak ga šapajo, KrGora; — = tepežkati (na nedolžnih otročičev dan), Jarn., Mur., Kor., KrGora.
  45. 2. šápati, -am, vb. impf. = ščapati, fassen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.
  46. šápəlj, -plja, m. die Kopfbinde, das Diadem der Mädchen, Kr.- Mur., Cig., Jan., C.; dekla ima lep šapelj ali portek, Trub.; — der Kranz, Dict., Trub.; (šapel, gen. šapela, Trub.); prim. srvn. schapel, starofranc. chapel, lat. cappa, Mik. (Et.); bav. schappel, Kranz von Myrthen oder Blumen mit Goldflitter durchflochten, Levst. (Rok.).
  47. šápica, f. dem. šapa; das Pfötchen, Jan. (H.).
  48. šápiti, -im, vb. pf. = šapniti, erfassen, C.
  49. šȃplja, f. = dar, ki se daja šapavcem (kolednikom) za šapanje, Kor.- Štrek. (Let.).
  50. šápljica, f. die Kappmeise (parus cristatus), Cig., (šapeljca) Frey. (F.).
  51. 1. šápniti, šȃpnem, vb. pf. = z roko udariti, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.), M.
  52. 2. šápniti, šȃpnem, vb. pf. schnappen, haschen, Cig., Jan., M.; š. po čem, nach etwas langen, greifen, C.
  53. šapǫ́təlj, -tlja, m. die Halskrause, Cig.; prim. fr. jabot.
  54. šápula, f. der Heiligenschein: svetniki se s šapulo ali svetlobo okoli glave malajo, Trub.; — prim. šapelj.
  55. šapulíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  56. šapȗn, m. = voder za brusni kamen, Guts., Mur., Jan.; prim. čapún.
  57. šapúr, -rja, m. = šapun, C.; — prim. šepur.
  58. 1. šȃr, m. das Farbenbild, das Lichtspectrum, h. t.- Cig. (T.), Žnid.; prim. stsl. šarъ, die Farbe.
  59. 2. šȃr, m. ein scharfes Gras (als Pferdefutter), vzhŠt.; das Riedgras (carex sp.), Cig., SlGor.- Erj. (Torb.); prim. bav. sahr nam. saher, Mik. (Et.).
  60. šȃr, šára, adj. bunt, fleckig, Habd.- Mik., Z., BlKr.- DSv.
  61. 1. šára, f. 1) allerlei bunt durcheinander gemischte Dinge; stara š., altes Trödelwerk, alter Kram; — v jedi je polno šare, t. j. reči, ki ne spadajo k njej; kdo bode to šaro jedel, wer soll dieses Gemengsel essen! — 2) die Sorte, die Art, die Gattung, Mur., V.-Cig., ženske šare, weibisch, Meg.- Mik.; šaro po kom vzeti, jemandem nacharten, Št.- Cig.; dobre šare biti, Z.; — die Abstammung: levitovska šara, Kast.; — 3) eine Ziegel- oder Schindelreihe am Dache, Št.- C.; — die Schichte, vzhŠt.; prim. nem. Schar, Mik. (Et.).
  62. 2. šára, f. 1) die Farbe, Z., Vest., Levst. (Zb. sp.); ( prim. 1. šar.); — 2) ime šarasti kravi, Cig.
  63. šárast, adj. = pisan, bunt, Jan., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); vsa šarasta je (bunt angezogen), Št. Jernej ( Dol.); — gesprenkelt, gefleckt, C.; š. kamen, marmorierter Stein, Z.; — pockennarbig, Z., Mik. (Et.).
  64. šárati, -am, vb. impf. bunt färben, Cig.
  65. šárati se, -am se, vb. impf. = drgniti se ob kaj, Dol.; prim. bav. scharren = schaben, Levst. (Rok.).
  66. šarè, -ę́ta, m. der Blatternarbige, M.
  67. šárəc, -rca, m. 1) ein scheckiges Pferd, der Schecke, Cig., Jan.; — 2) der Harlekin oder der Stachelbeerenspanner (zerene grossulariata), Erj. (Ž.); prim. hs. šarac.
  68. šáren, adj. bunt, Jan., C.; š. mramor, bunter Marmor, Erj. (Som.); hs.
  69. šareníca, f. die Regenbogenhaut, die Iris, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.), Žnid.
  70. šarenják, m. der Damhirsch (cervus dama), Cig.
  71. šarenjákinja, f. die Damhirschkuh, Cig.
  72. šaríca, f. = 2. šar, das Riedgras (carex), C., Trst. (Let.).
  73. šarílọ, n. die Farbe, Levst. (Nauk); šarila treti, Vrt.; prim. 1. šar.
  74. šarı̑n, m. 1) = šarec 1), Jan. (H.); — 2) die Schmerle, der Bartgrundel (cobitis barbatula), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  75. 1. šáriti, -im, vb. impf. bunt färben, C., Trst. (Let.); färben, anstreichen, C., Vrt.; prim. 1. šar.
  76. 2. šáriti, -im, vb. impf. herumstöbern; kaj tod šariš! — herumstreichen, sein Unwesen treiben, Cig., C.; — es bunt treiben, groß thun, Dol.; — lärmen, poltern, Gor.; mož nad ženo šari, kadar je pijan, Polj.; — prim. 1. šara (?).
  77. šarjè, n. coll. = 2. šar, C., ogr.- Valj. (Rad).
  78. šárka, f. ime šarasti ovci, Z.
  79. šarlatāniti, -im, vb. impf. quacksalbern, Cig.
  80. šarlatānka, f. die Quacksalberin, Cig.
  81. šarokàz, -káza, m. das Spectroskop, h. t.- Cig. (T.).
  82. šaromèr, -mę́ra, m. das Spectrometer, Cig. (T.).
  83. šaróta, f. die Farbe, Erj. ( Let.), Žnid., LjZv.; — prim. 1. šar.
  84. šarpīja, f. pukanina, Charpie, Jan. (H.).
  85. šártəlj, -tlja, m. der Gugelhupf, Jarn., Jan., C., Dol.; prim. bav. schart, kupferner Tiegel (Küchengeschirr), Štrek. (Arch.).
  86. šarúga, f. 1) ein Fleck vom Rothlauf, C.; — 2) ein buntes Thier, C.
  87. šarȗn, m. ein rothes Insect mit schwarzen Punkten, die Kohlwanze, Z.
  88. šȃš, m. neka trava, ki raste po mlakužah, ob vodah, in iz katere delajo tudi pastirske plašče, BlKr.; hodi v šaš! geh zum Kuckuk! BlKr.; ostri š., scharfes Riedgras (carex acuta), Tuš. (R.); — das Schilfrohr, ogr.- C.
  89. šátər, -tra, m. der Zauber, die Hexerei: na šatre verovati, C.
  90. šátor, -óra, m. das Zelt, Guts.- Cig., Mur., V.-Cig., Jan., nk., Dol.; tam so imeli kramarji svoje prodajalne šatore, Jurč.; prim. tur. čader, Mik. (Et.).
  91. šátora, f. der Marktstand, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. šator.
  92. šatórək, -rka, m. dem. šator; das Zeltchen, Cig.
  93. šatorìč, -íča, m. dem. šator; das Zeltchen, Cig.
  94. šatorína, f. das Marktstandgeld, Levst. (Nauk).
  95. šatoríšče, n. das Gezelt, Jan.; das Lager, Mur.
  96. šatǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. lagern, Mur.
  97. šatǫ̑rnica, f. 1) die Kreuzkröte (bufo calamita), Cig., Frey. (F.); — 2) = vož, eine Art Natter, Mur.
  98. šatǫ̑rski, adj. Zelt-, Cig., Jan.
  99. šátra, f. 1) = šatora, die Markthütte, Jan.; — 2) = otrok, dokler je še nizek ter hodi razkoračen, posebno dokler ima še dolgo suknjico: šatra! kam šatraš? Lašče- Erj. (Torb.).
  100. šatrȃj, m. die Saturei (satureia), Cig., Jan., Medv. (Rok.).

   86.987 87.087 87.187 87.287 87.387 87.487 87.587 87.687 87.787 87.887  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA