Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (87.387-87.486)

  1. sumníčiti, -ı̑čim, vb. impf. verdächtigen, C., nk.
  2. sumnı̑čnik, m. der Verdächtiger, SlN.
  3. súmniti, -im, vb. impf. warnen: od takovih nas prorok sumni ali opomina, Krelj; nas nikdar nẹ́ pred božjim srdom sumnil ali, da bi se ga varovali, opominal, Krelj.
  4. sȗmnja, f. die Muthmaßung, der Wahn, Cig., C.; v sumnji biti in misliti, in dem Wahne befangen sein und glauben, Krelj; — der Argwohn, der Verdacht, Guts., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Mik., nk.; sumnja leti na zatoženca od več strani ob enem, Levst. (Nauk); — der Zweifel, das Bedenken, V.-Cig., Jan., C.; brez sumnje, ohne Zweifel, Cig., Krelj; ljudje so v sumnji bili, Krelj.
  5. sumnjáč, m. der Zweifler: s. v verskih rečeh, der Glaubenszweifler, Cig.
  6. sumnjáti, -ȃm, vb. impf. argwöhnen, Zv.; muthmaßen, Cig., Žnid.; — zweifeln, C., Cig. (T.); — ahnen, Žnid.; — sumnja se mi, es scheint mir, V.-Cig.
  7. súmnost, f. die Verdächtigkeit, Cig.
  8. súmpor, m. der Schwefel, kajk.- Valj. (Rad); (sumper: da te sumper vzame! Pjk. [Črt.]).
  9. sȗn, m. der Stoß, C., DZ., nk.
  10. sȗnəc, -nca, m. der Stoß, C.; kaka brca ali kak s. v rebra, LjZv.
  11. sȗnək, -nka, m. der Stoß, Mur., nk.
  12. sȗnež, m. ein gieriger Esser, der Vielfraß, C.
  13. súniti, sȗnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen, stoßen; v rebra, pod rebra koga s., jemandem einen Rippenstoß geben; z nogo koga s., einen Fußstoß geben; od sebe s., wegstoßen; sovražnika raz konja s., den Feind vom Pferde herabstechen, Cig.; — 2) gierig verzehren, C.; ti bi rad le kaj dobrega sunil, Št.- Z.; (v tem pomenu tudi vb. impf., C.).
  14. sȗnljaj, m. der Stoß, der Schupf, Cig., Jan.
  15. sunljáti, -ȃm, vb. impf. gierig essen, C.
  16. sȗntati, -am, vb. impf. gierig essen, C.
  17. superoksīd, m. prekis, das Superoxyd ( chem.), Cig. (T.).
  18. supīn, m. namenilnik, das Supinum ( gramm.), Jan.
  19. sȗplje, f. pl. eine Art Kinderschlitten aus zwei Brettern, Dol.- M.
  20. sūr, adj. fahlgrau, Habd.- Mik., C.; — bräunlich, Z.; — tudi hs.; iz tur., Mik. (Et.).
  21. súra, f. ein großer Sack, C.; der Strohsack, Jarn., Jan., C.; — prim. kor.-nem. zurre, großer Sack von grober Leinwand, C., Štrek. (Arch.).
  22. sūrast, adj. bräunlich, Z.
  23. súričar, -rja, m. der Mennigbrenner, Cig.
  24. suričárnica, f. die Mennighütte, Cig.
  25. súrik, m. der Mennig, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); — stsl., rus.
  26. surína, f. ein Gewand aus Hausleinwand, Hal.; — ein kurzer, weißer Rock, C.; — eine Art Mantel, ogr.- C.
  27. sȗrka, f. 1) = jopa, kočemajka, C.; — eine Art nationaler Männerrock, nk.; ( hs.); — 2) der Hundszahn (erythronium dens canis), Medv. (Rok.).
  28. sȗrma, f. das Antimon, Cig. (T.); — rus.
  29. suromǫ́kəł, -kla, adj. roh: s. človek = surov človek, (saramokel) Vas Krn- Erj. (Torb.).
  30. súsati, -am, vb. impf. s. na koga, jemanden beargwöhnen, Z.; nanj susajo, man hat ihn im Verdacht, BlKr.- Erj. (Torb.).
  31. sȗsək, -ska, m. ein Trinkgefäß, C.
  32. sȗslik, m. die Zieselmaus (mus citellus), Cig., C., Gor.- M.
  33. sȗš, -ı̑, f. = suša, Goriš.; (suš, m., Erj. [Torb.]).
  34. súša, f. 1) die Dürre; suša kos kruha vzame, moča pa dva; — 2) die Hütte, der Schoppen, C.; — prim. suhota 3); — 3) psovka suhemu človeku, LjZv.
  35. sušáč, m. = človek, kateri seno, lan suši, der Trockner, Mur., Z., C.; — der Obstdörrer, Danj.- Valj. (Rad).
  36. sȗščnica, f. die Narcisse (narcissus), C.
  37. súšəc, -šca, m. 1) der Monat März; — 2) der Gießbach, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 3) neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da koža na hrbtu ne gre od mesa, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 4) = tešč klop, Erj. (Torb.); — tudi = suh človek, Cig.; — 5) neka vinska trta, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.).
  38. súšək, -ška, m. der Torf, Guts.- Cig., Jan., Levst. (Pril.), Nov.
  39. súšən, -šna, adj. trocken, dürr, Mur., Jan.; sušno leto, sušna letina, Mur., Cig., Jan., C., Kres; sušno in toplo leto, Levst. (Beč.); sušno vreme, Vest.
  40. sušę́nəc, -nca, m. = suhar, der Zwieback, V.-Cig.
  41. sušenína, f. gedörrtes Obst oder geselchtes Fleisch, C.
  42. sušíca, f. 1) ein abdorrender oder abgedorrter Baum, Cig., Jan., C.; nerodovitne sušice po vrtih, Ravn.; sušico posekati, Lašče- Levst. (Rok.); — ein dürrer Ast, C., Bes.; — 2) = sušec 2), der Gießbach, Cig., Hip. (Orb.); — 3) die Auszehrung, die Schwindsucht; die Darrsucht (beim Vieh), Strp.; hrbtna s., die Rückendarre, Cig., Jan.; strelna s., die Kernschwinde (am Pferdehuf), Cig., Jan.
  43. sušíčən, -čna, adj. schwindsüchtig, auszehrend, Mur., Cig., Jan., C.
  44. sušíčnost, f. die Schwindsüchtigkeit, Jan. (H.).
  45. sušíłən, -łna, adj. zum Trocknen dienend, trocknend: sušı̑łna sredstva, Cig.; — zum Dörren dienend, Darr-, Cig.; sušilna lesa, Jurč.
  46. sušilíšče, n. der Trockenplatz, Cig.
  47. sušı̑łnica, f. 1) die Darre; — der Dörrofen; s. za sadje, lan itd.; — 2) die Trockenkammer, der Trockenboden, DZ., Levst. (Pril.).
  48. sušı̑łnik, m. 1) der Trockenboden, Cig.; — 2) der Darrbalken, Cig.
  49. sušı̑łnjak, m. die Darre, der Dörrofen, C.
  50. sušílọ, n. 1) das Trocknen; seno na sušilu, Lašče- Levst. (M.); perilo na sušilu, die trocknende Wäsche, Z.; ni pravega sušila, da bi otavo pod streho spravili, Polj.; slabo sušilo imamo, jvzhŠt.; vreme je dobro za sušilo, Gor.- DSv.; — das Dörren, C.; sadje za s., Cig.; — 2) der Trockenapparat, Cig. (T.); — 3) der Trockenplatz, Cig., Jan., Cig. (T.).
  51. sušína, f. 1) coll. trockene Dinge, Cig., Jan.; dürres Laub, Jan.; dürres Holz, dürres Reisig, Tolm.- Erj. (Torb.), SKr., jvzhŠt.; — trockenes Futter, C.; — geselchtes Fleisch, C.; — 2) eine trockene Stelle, Jan.
  52. sušíšče, n. der Trockenplatz, Jan. (H.).
  53. sušíti, -ím, vb. impf. trocknen ( trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); ( pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen ( intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.
  54. súšje, n. coll. trockene Dinge: bes. gedörrtes Obst, C., Goriška ok.- Ip., Kras- Erj. (Torb.), Mik., Štrek.; jabolčno s., Cig.; — = posušeno perje od pese, zelja, repe, korenja, Dol.; — dürre Reiser, Bes.; dürres Holz, Gor.; v sušju in protju tlečo iskro podpihati, Zv.; — sušjè, Valj. (Rad).
  55. sušmȃd, f. das Dürricht, Mur., Cig., Jan., C., Met.; dürres Reisig, Mik.; dürres Gestrüpp, C.
  56. sȗšmanik, m. = sušnik 2), das Pfropfreis, C.
  57. sȗšnik, m. 1) ein trockener Wind, C.; der Landwind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); — 2) das Pfropfreis, Cig., C.
  58. sušnína, f. das Dörrgeld, Cig.
  59. sušnjȃd, f. = sušnjava, Jurč.
  60. sušóba, f. coll. getrocknete Dinge, Mur.; gedörrtes Obst, Guts., Mur., Cig.
  61. sútəl, -tla, m. = birmski boter, C.; (sutal, Jan.); — prim. it. santolo = boter, C.
  62. súti, spèm, (sȗjem), vb. impf. 1) schütten (von trockenen Dingen), Jan., Mik., nk.; — 2) in Menge herabfallen: ivje je sulo z dreves, LjZv.; — ljudje so k njemu suli (strömten zu ihm), Cv.
  63. sútla, f. die Firmpathin, Jan.; — prim. sutel.
  64. súzena, f., Z., pogl. 1. slezena.
  65. sužánski, adj. Sclaven-, C.
  66. súžən, -žna, m. = suženj, Dalm., Škrinj.- Valj. (Rad).
  67. sȗžən, -žna, adj. leibeigen, Mur., Cig., Jan.; — dienstbar, unterthänig, Mur., Cig., Jan.; — knechtlich, sclavisch, C.
  68. súžənj, -žnja, m. der Sclave, Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Kast., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  69. súžənjski, adj. sclavisch, Cig., Jan., nk.
  70. sȗžna, f. die Sclavin, Jsvkr.- Valj. (Rad).
  71. sȗžnica, f. die Sclavin, Mur., Cig., Jan., nk.
  72. sȗžnik, m. der Sclave, Mur., Cig., Jan., nk.
  73. sȗžniški, adj. Sclaven-, Z.
  74. súžnja, f. die Sclavin, Mur., Cig., Jan.
  75. súžnji, adj. Sclaven-, Cig., Jan.; (en sužnji, ein Sclave, Cv.).
  76. sȗžnost, f. die Sclaverei, die Knechtschaft, Mur., Cig., Jan., Rog., Škrb., Preš. i. dr., nk.
  77. sžrẹ́bən, -bna, adj. sžrebna kobila, eine Stute mit einem Füllen, Danj.- Mik.
  78. sžŕniti, -im, vb. pf. grob mahlen, Rib.- Mik.; prim. žrnev.
  79. šabę̑dra, f. = švedra, C.
  80. šabedráti, -ȃm, vb. impf. = švedrati, C. ( prim. Vest. I. 37.).
  81. šablōna, f. izrezan vzorec, die Schablone, Cig. (T.), nk.
  82. šabrākar, -rja, m. der Schabrackenmacher, der Schabrackenhändler, Cig.
  83. šáfar, -rja, m. der die Wirtschaft besorgende Oberknecht ( bes. bei Herrschaften), der "Schaffner" ("Schaffer"); — der Hauptknecht bei den Fuhrleuten, Gor.- Levst. (Rok.); — der Haushälter, Mik.; — iz nem.
  84. šafáriti, -ȃrim, vb. impf. = za šafarja biti, Trub.
  85. šafrān, m. der Safran, Cig., Jan., Cig. (T.).
  86. šaft, f. = oporoka, Dalm., Kast.; — prim. bav. geschäft = Testament, Levst. (Rok.).
  87. šȃfti, adv. schwerlich, kaum, Mur., Notr.- Cig.; šafti pride, Čemšenik ( Gor.), Savinska dol.; — (morda iz kakega nem. narečja).
  88. šága, f. der Splitter, kajk.- Valj.; = trščica, ki se zadere za kožo, Gor.
  89. šāh, m. das Schachspiel; š. igrati, Cig., Jan., nk.; = na šahe igrati, Guts., Cig.
  90. šāhar, -rja, m. der Schachspieler, Cig., Jan.
  91. šāhati, -am, vb. impf. Schach spielen, Bes.
  92. šaholjȃn, m. die Magnolie (magnolia), Tuš. (B.).
  93. šȃja, f. = žensko krilo od mezlana, ( it.: saja, wollenes Ueberkleid), Kras- Erj. (Torb.).
  94. šȃjka, f. = ploščata ladja, Mur., Cig., ogr.- Valj., Št. ( ob Dravi); Drava nosi okovane šajke, Npes.-Vraz; — prim. tur. šajka, Mik. (Et.).
  95. šajkáš, m. = brodnik na šajki, Cig., C.
  96. šȃjn, m. die einstige Scheinwährung: pet krajcarjev šajna = dva kr. srebra (Conventionsmünze).
  97. šȃjnast, adj. von der Scheinwährung, Schein-: šajnast denar.
  98. šȃjnat, adj. = šajnast, C.
  99. šajtráti, -ȃm, vb. impf., vzhŠt., pogl. šatrati.
  100. šȃjtrga, f. = samokolnica, der Schubkarren; — prim. bav. scheibtruhen, Levst. (Rok.).

   86.887 86.987 87.087 87.187 87.287 87.387 87.487 87.587 87.687 87.787  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA