Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (87.287-87.386)
-
suhočína, f. die Dürre, C.
-
suhojẹ̑dje, n. die Xerophagie, Cig.
-
suhojẹ́ja, f. die Xerophagie, Cig.
-
suhokòst, -kǫ́sta, adj. beindürr, Cig.
-
suhokǫ̑stəc, -stca, m. ein beindürrer Mensch: ta suhokostec grdi! Jurč.
-
suholȃd, f. dürre Reiser, das Dürricht, Mur., C., Danj.- Mik.; pogl. səhljad.
-
suholẹ̑tnica, f. eine Art Berufskraut (erigeron), SlGradec- C.
-
suholjàt, -áta, adj. = suholjav, C.
-
suholjnàt, -áta, adj. ein klein wenig dürr, Mur.
-
suhomrázica, f. trockene Kälte, Cig.; offener Frost, Cig.
-
suhonòg, -nǫ́ga, adj. 1) trockenen Fußes, C.; — 2) dünnbeinig, Cig.
-
suhopárən, -rna, adj. eig. unvermacht, ungewürzt: ( fig.) trocken, fade, geschmacklos, Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
-
suhopȃrnež, m. ein trockener Patron, nk.
-
suhopę̑rnik, m. das Wollgras (eriophorum), Jan., C.
-
suhopèt, -pę́ta, adj. dünnfüßig, Jan., C.; s. dolgohlačnik, Str.
-
suhopę̑təc, -tca, m. ein dünnfüßiger Mensch, Jurč.
-
suhopę̑tək, -tka, m. = suhopetec: mestni otroci so suhopetki, Vrtov. (Km. k.).
-
suhọ̑r, -rja, m. ein magerer Mensch, Jan.
-
suhọ̑rčək, -čka, m. dem. suhor, Cig., Jan., Glas.
-
suhorę́bər, -bra, adj. mager (wie ein Skelet): suhorebri konjiček, Str.
-
suhọ̑st, f. 1) die Trockenheit, Cig.; — 2) die Magerkeit.
-
suhóta, f. 1) die Trockenheit; — dušna s., C., Burg., Cv.; — trockene Witterung, V.-Cig., Levst. (Zb. sp.); — 2) die Hagerkeit, Cig., Jan.; — 3) etwas Trockenes: nisem imel kaj jesti razven kruha, tiste suhote, Jurč.; — trockenes Land, Jan.; premenil je morje v suhoto, Dalm.; prikaži se suhota! Ravn.- Valj. (Rad); iti skozi morje po suhoti, Trub.- Let.; — 4) das Gebäude, Štrek.; s. je vsak prostor, ki je pod streho: ima več suhot, nego mu jih je treba, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); bes. ein Wirtschaftsgebäude, Cig.; gospodarske suhote, Zv.; — die Hütte, Cig., C.; — 5) das Obdach, der Unterstand, Cig., DZ.
-
suhótəc, -tca, m. ein oberschlächtiges Mühlrad, auch eine Mühle mit solchem Rade, Vreme- Erj. (Torb.).
-
suhótən, -tna, adj. 1) etwas trocken, Mur., Jan.; suhotno vreme, trockene Witterung, C.; suhotna klet, SlGosp.- C.; suhotna usta imeti, lechzen, Cig.; — trocken ( fig.): suhotno kaj reči, Zora; suhotna pravljica, Jurč.; — 2) mager: sivolas, suhoten mož, Erj. (Izb. sp.).
-
suhotíca, f. = sušica, die Darrsucht, die Abzehrung, Cig.
-
suhotína, f. eine trockene Stelle, Jan.; dürrer Boden, C.
-
suhozę̑məc, -mca, m. der Landbewohner (im Gegensatz zum Seemann), Cig. (T.).
-
suhozę̑məljski, adj. = suhozemski, DZkr.
-
suhozẹ́mski, adj. festländisch, Land-: suhozemske živali, Erj. ( LjZv.).
-
sȗhta, f. = šuhta, die Laube, Jan., Št.- C.
-
suhtẹ́ti, -ím, vb. impf. mager, schwach, kraftlos werden, Savinska dol.- C.
-
sȗj, m., Rez.- C. (Schaff, Sechter), nam. sulj.
-
sȗk, m. die Drehung, C.
-
sukáč, m. 1) der Dreher, Cig., Jan.; — der Zwirner, Cig.; — 2) der Wirbel an Steigbügeln und Ketten, Cig.
-
sukačíca, f. die Zwirnerin, Cig.
-
sukáłən, -łna, adj. Dreh-: sukȃłni člen, das Drehgelenk, Cig.
-
súkalica, f. 1) die Drehschwinge, Jarn.; — 2) der Drehmuskel, Cig.
-
sukȃłnica, f. 1) die Zwirnmaschine, DZ.; — 2) = sukalnik 1), C.
-
sukȃłnik, m. 1) das Spulrad der Weber, Meg., Dict., Cig. (T.), Gor.; — 2) ein Wirbel am Fenster, der Reiber, Guts.- Cig.; — 3) = vrtinec v vodi, der Wasserwirbel, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), SlN.- C.
-
sukálọ, n. 1) = sukalnik 1), C.; — die Spulmaschine, Z., Cig. (T.); — 2) die Drehbank, die Drehmaschine, Mur.; — 3) der Bratenwender, Cig.
-
súkanəc, -nca, m. 1) der Zwirn, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk., Dol., Prim.; mati prejo v dve niti sukajo: cvirn ali sukanec je to, Ravn. (Abc.); — 2) eine Art klümperiges Mehlmus, das Klunkermus, V.-Cig., M., Gor., Tolm., BlKr.
-
súkanik, m. der Zwirn, Guts.
-
súkanka, f. gedrehte Seide, Jan.
-
sukárən, -rna, m. pri sprednjem delu gospodarskega voza les, ki se suče okolo igle in nosi ročice, BlKr.
-
súkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) drehen; s. niti, zwirnen, Cig.; sukan, gezwirnt, DZ.; sukana svila, die Zwirnseide, Cig.; s. si brke, sich den Schnurbart drehen; sukano črevo, der Krummdarm ( zool.), Cig. (T.); s. se, sich drehen; s. se v krog; dekle se urno suče pri plesu; s. na kaj, aufdrehen, Cig.; na cevko s., aufspulen, Cig.; — s. meč, den Säbel schwingen; — herumtreiben, herumtummeln, Cig., Jan.; s. se, sich herumtummeln; kaj se sučeš vedno okoli mene? urno s. se po hiši, sich flink im Hause herum bewegen; — drillen, quälen, vexieren, Cig.; — 2) hin und her fahren: bliski sukajo po nebu, Vrt.
-
súkənce, n. dem. sukno; schwaches Tuch, Cig.; spredaj šilce, zadaj vil'ce, zgoraj sukence, spodaj platence (= lastovka), Idrija- Erj. (Torb.); — tudi: sukəncè, Valj. (Rad).
-
sukljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleinweise drehen, Z.; — 2) sich winden, züngeln: plamen mu suklja iz gobca, LjZv.; iz razvalin dim in ogenj suklja, LjZv.; = s. se, Z.
-
suknarı̑ja, f. = suknarstvo.
-
suknáriti, -ȃrim, vb. impf. das Tuchmacherhandwerk oder den Tuchhandel betreiben, Cig., Jan.
-
suknárnica, f. 1) die Tuchfabrik, Cig., Jan.; — 2) der Tuchladen, die Tuchhandlung, Cig., Jan.
-
suknàst, -ásta, adj. tuchartig, Cig.
-
suknenína, f. die Tuchware, Mur., Cig., Jan., C.; človek se oblači z volnato suknenino, Vrtov. (Km. k.).
-
suknìč, -íča, m. ein Tuchlappen, Mur., Cig., Jan., Met.
-
suknína, f. die Tuchware(n), C., Z.
-
súkniti, sȗknem, vb. pf. zucken: strela sukne iz oblaka nizdolu, Vrt.
-
sȗknja, f. 1) der Männerrock; zimska s.; gospodska, kmetska s.; — 2) die Erde, womit ein Kohlenmeiler bedeckt wird, das Gestübe, V.-Cig.
-
suknjáč, m. ein Mann, der einen Rock zu tragen pflegt, C., Bes.; suknjač vodi za nos naša dekleta, Jurč.
-
suknjáča, f. der Rock ( zaničlj.), Zv.; bes. ein langer, grober Rock, Z.
-
sȗknje, n. = sukno, ogr.- Valj. (Rad).
-
sȗknjič, m. ein kurzer Rock, nur Hände und Rumpf bedeckend, die Jacke, C., jvzhŠt.
-
suknọ̀, n. das Tuch; bukovo s., grobes Tuch; Cig.; tudi: sùknọ.
-
suknostrı̑žəc, -žca, m. der Tuchscherer, Jan.
-
suknostrı̑žnica, f. 1) die Tuchschererwerkstätte, C.; — 2) die Tuchschermaschine, DZ.
-
suknostrı̑žnik, m. = suknostrižec, Guts.
-
suknotkȃłəc, -łca, m. der Tuchweber, Jan.
-
sȗł, -la, m. der Dunst, der Dampf, Hal.- C.; suli letijo (o soparici), C.
-
suláč, m. = sulec, C.; ("seláč", Dict., Savinska dol).
-
sȗləc, -lca, m. der Huchen (salmo hucho), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.), Kr.
-
sulfāt, m. ein schwefelsaures Salz, das Sulphat: cinkov, kalcijev, železov s., Sen. (Fiz.).
-
sulfīd, m. ein schwefeligsaures Salz, das Sulphid, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
-
sȗlica, f. die Lanze, der Spieß; — ( der Pfeil, Meg.- Mik., Mur.).
-
sȗličar, -rja, m. der Lanzenträger, der Lanzenknecht, Cig., Jan., C., Jap. (Sv. p.), ZgD.
-
sȗličarka, f. die Lanzenschlange (trigonocephalus), Erj. (Ž.).
-
sȗličast, adj. lanzenförmig, Cig., Jan., nk.; lanzettförmig: s. list, Tuš. (R.), Zv.
-
sȗličati se, -am se, vb. impf. mit der Lanze kämpfen: Res 'mate vel'ko gospostvo, Pa ne junaka med sebo, Kir suličal bi se z meno, Npes.- Vod. (Pes.).
-
sȗličba, f. der Lanzenkampf, das Turnier, C.
-
sȗličica, f. dem. sulica; die Lanzette, Cig., Jan.; — der Schröpfschnapper, Cig.
-
sȗličišče, n. der Lanzenstiel, C.
-
sȗličnik, m. der Lanzenträger, Cig., Levst. (Zb. sp.).
-
súliti, -im, vb. impf. 1) = sipati, C.; — 2) s. se, qualmen: krop, hiša se suli, Hal.- C.; — ( prim. suti?).
-
sȗlj, m. das Wasserschaff, C.; — die Butte, Bolc- C.; posoda za slano meso, Tolm.; — lesena posoda, v katero se spravlja skuta, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — (suj, Schaff, Rez.- C.).
-
sȗlkati, -am, vb. impf. stechen, C.
-
sȗłnat, adj. dunstig, voll Qualm: hiša je sulnata (polna čada), Hal.- C.
-
sūltan, m. 1) mohamedanski vladar, der Sultan; — 2) pasje ime.
-
sūltanič, m. der Sultanssohn, Glas.
-
sūltanka, f. die Sultanin, Jan.
-
sȗm, m. der Verdacht, Guts., Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; na sumu imeti koga, jemanden im Verdachte haben; sum bije, leti na koga, man hat jemanden im Verdacht; na s. devati koga, jemanden verdächtigen, nk.; sum gre, es verbreitet sich das Gerede, Cig.; — prim. sumen, m.
-
sumānd, m. seštevanec, der Summand, Cel. (Ar.).
-
sumȃrčica, f. der Tag des hl. Martinus: ob sumarčici so gosi tolste, Meg.- Mik.
-
súmən, -mna, m. na sumnu se držati, auf der Hut sein, Škrinj.- Valj. (Rad).
-
súmən, -mna, adj. 1) verdächtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; sumno blago, verdächtige Ware, Levst. (Nauk); — 2) argwöhnisch, eifersüchtig, Vod. (Izb. sp.).
-
sumíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = sumničiti, Dol.
-
súmiti, -im, vb. impf. argwöhnen; s. koga ali na koga, jemanden im Verdachte haben; — jaz bi si sumil, ich möchte vermuthen, Dol.- Svet. (Rok.); — pogl. sumneti.
-
sȗmlja, f., C., Kremp.- M.; pogl. sumnja.
-
sȗmljaj, m. der Verdachtsgrund, Jan.
-
sumljáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) im Verdachte haben: s. se na koga, C.; — 2) sich hüten, sich inacht nehmen: sumljaj se hudega dela, (som-) Hal.- C.
-
súmljenje, n. = sumnenje, Cig.
-
súmnẹnje, n. der Verdacht, die Muthmaßung, Meg.; — der Zweifel, Cig. (T.).
-
súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
-
sȗmnež, m. der Verdacht, C.
86.787 86.887 86.987 87.087 87.187 87.287 87.387 87.487 87.587 87.687
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani