Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (87.187-87.286)


  1. strúžən, -žna, adj. zum Drechseln gehörig: strȗžnọ dleto, der Ausdrehstahl, Cig.
  2. strúžica, f. dem. struga; eine kleine Rinne, die Bachrinne, Cig., C.
  3. strȗžič, m. der Hobel, Cig.
  4. stružína, f. das Schabsel, Cig., Jan.; tudi pl. stružine, Valj. (Rad), Erj. (Min.); otresel se je leskovih stružin, DSv.; — der Hobelspan, Erj. (Torb.).
  5. strúžiti, -im, vb. impf. = strugati, schaben, Mur.; — drechseln, Jan., Rib.- Mik.; — hobeln, GBrda- Erj. (Torb.); ( fig.) lužil in stružil ga je, Erj. (Izb. sp.).
  6. strȗžje, n. coll. Hobelspäne, GBrda- Erj. (Torb.).
  7. strȗžnica, f. 1) die Kaminfegerkratze, vzhŠt.; — 2) die Drechselbank, die Drehbank, Cig., Jan., Rib.- M., DZ.; — die Hobelbank, Jan.
  8. strȗžnik, m. 1) der Schabebaum der Gerber, Cig.; — 2) die Raspel, Jan.; — 3) = stružnica, die Drechselbank, Jan., M.; — 4) ein langer Hobel, die Fügebank, Jan.
  9. stȓž, m. = stržen, das Baummark, C., Z.
  10. stȓž, -ı̑, f. = z drobnim iverjem pomešana, okolo tnala postrgana prst, Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  11. stržȃj, m. = stežaj, die Thürangel, Npes.-Vraz; — na s. (= na stežaj) odpreti vrata, C., Savinska dol.
  12. stržȃjnik, m. die Thürpfoste, der Thürstock, C.; der Fallthürpflock, C.; — prim. stežajnik, stružajnik.
  13. stŕžati, -ím, vb. impf. = stržeti, strčati, ragen, C.
  14. stržə̀k, -žkà, m. der Zaunkönig (troglodytes), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.); — prim. strežek, strežič.
  15. stŕžəlj, -žlja, m. der Maiskolben, C.
  16. stržę̑n, m. 1) das Baummark; bezgov s., das Holundermark; — der Kern des Holzes: zdravega stržena, kerngesund; — 2) der Eiterpfropf bei einem Blutschwär; s. iz tvora potegniti; — 3) der Röhrenkern der Metallgießer, Cig.; — 4) der Quandelstock bei den Kohlenbrennern, Cig.; — 5) der Stromstrich, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; stržen ima voda, koder najgloboče teče, Lašče- Levst. (M.); stare Ljubljanice strženi, das alte Laibacher Bett, Levst. (Močv.).
  17. stržę̑nast, adj. Baummark enthaltend, markig, Cig., Jan.; s. les, markiges Holz, Cig.; — markicht, Mur., Cig.; — Mark-, Cig.
  18. stržę̑nat, adj. markig, Cig., Trst. (Let.).
  19. stržę̑nəc, -nca, m. strženci, = polipi z vnanjo trdo skorjo, Erj. (Ž.).
  20. strženíka, f. das Kernholz, Mur., C.
  21. strženína, f. = oglje iz stržena, die Quandelkohle, Cig.
  22. stržę̑nka, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
  23. stržetáti, -ȃm, vb. impf. ragen, Pot.- Cig., C.
  24. stržẹ́ti, -ím, vb. impf. = strčati, ragen, Mur., Pot.- Cig.
  25. stržíka, f. das Baummark, C.
  26. stržína, f. das Schabsel, Jan.; kar je vitrnik z viter postrgal, stržine imenujemo, Rib.; rožene stržine, Cv.
  27. stržı̑nje, n. das Schabicht, das Scharricht, C.
  28. stržír, -rja, m. na plavu stebriček, na katerega je krmilo privezano, Savinska dol.; — prim. stožer.
  29. stržíšče, n. prostor, kamor se vzpomladi seje kapusovo seme ter se vzgajajo sajenice (presad), Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. strž f.
  30. stúbəlj, -blja, m. neka mera (= tri četrti vagana), jvzhŠt.
  31. stúblọ, n. die aus einem Baumstamm verfertigte Röhre, C.
  32. stùč, interj. Zuruf an den eingespannten Ochsen, um ihn rücklings gehen zu machen, Rib.- M.
  33. stȗd, m. der Ekel, der Abscheu, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  34. studèn, -éna, adj. kalt, Meg.- Mik., Cig., Jan.; studeno je bilo, es war kalt, Trub., Dalm.; Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; studena voda, frisches Wasser, Rogatec ( vzhŠt.)- C.; studen kruh, altgebackenes Brot, C.
  35. stúdən, -dna, adj. = ostuden, abscheulich, ekelhaft, Cig.
  36. studę̑nčar, -rja, m. der Brunnenmeister, Jan.
  37. studénčən, -čna, adj. Quell(en)-: studenčna voda; studenčno jezero, der Quellsee, Jes.
  38. studénčina, f. 1) = studenčnica, das Quellwasser; studenčino piti, Dalm.; mrzla studenčina izvirajoča izpod pečine, LjZv.; — 2) pl. studenčine, der Quellengrund, V.-Cig., C.; stika po vseh studenčinah in dolih za travo, Ravn.; — tudi: studę̑nčina, Valj. (Rad).
  39. studenčíšče, n. der Quellenplatz, Cig.
  40. studę̑nčnat, adj. quellenreich, Mur., Cig., Jan., Met.; studenčnata dežela, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
  41. studę̑nčnica, f. 1) das Quellenwasser; — 2) die Bachstelze, C.
  42. studę̑nčnik, m. neka rastlina rastoča sosebno okolo studencev, morebiti: die Schmalzblume (caltha palustris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  43. studénəc, -nca, m. 1) die Quelle; zdravilni s., die Heilquelle; presihajoč s., eine periodische Quelle, Cig.; čudežni s., die Wunderquelle, Cig.; — arteski s., arthesischer Brunnen, Cig. (T.); — 2) s. device Marije, die Weberkarde (dipsacus), C.; — tudi: studę́nəc, studȇnəc, Valj. (Rad); stȗdenəc, Valj. (Rad), vzhŠt.
  44. stȗdenək, -nka, m. = studenec 1), C., pri Mariboru- Kres.
  45. studeníce, f. pl. die Einfassung einer Quelle, vzhŠt.- C.
  46. studeníti, -ím, vb. impf. = izvirati, Vod. (Izb. sp.).
  47. studénka, f. = studenčnica: iz skale vre s., Bes.
  48. studenọ̑st, f. die Kälte, Cig., Jan.
  49. stūdije, f. pl. nauki, uk, die Studien, Cig. (T.); prim. študije.
  50. stúditi, -im, vb. impf. 1) verabscheuen, Mur., Mik.; s. kake jedi, Ravn.; on vse studi, kar je nesvetega, Ravn.; redovniško obleko s., Cv.; — 2) studi se mi kaj, mich ekelt eine Sache an: jed, greh se mi studi; (studí se, Štrek.); — 3) s. se, sich ärgern, sich grämen, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  51. stúdnost, f. die Abscheulichkeit, Cig.
  52. studòr, -óra, m. ein seichter Acker, worunter sich Felsen befinden, der Felsengrund, Cig., M.
  53. stúhəł, -hla, adj. = zatohel, muffig, dumpfig, Cig., Jan., C.
  54. stuhnẹlína, f. der Moder, C.
  55. stuhnẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch anhaltende Feuchtigkeit verderbt werden, verstocken, Cig.; vermodern, C.; stuhnela repa, muffelige Rübe, C.; — 2) verlöschen: ogenj stuhni, C.; — pogl. stuhniti.
  56. stúhniti, -tȗhnem, vb. pf. dumpfig werden, Cig.; verderben ( v. Korn), C.; nam. stohniti; prim. zatohniti.
  57. stuhnóba, f. = stuhnota, Jan. (H.).
  58. stuhnóta, f. der Muff, der Moder, Mur., Cig., Jan.
  59. stujénje, n. = stud, der Ekel, Jurč.
  60. stúkati, -am, vb. impf. den Ochsen rücklings gehen heißen, Rib.- M.; — prim. štukati.
  61. stȗłək, -łka, m. 1) nav. pl. stulki, zusammengeschrumpfte Dinge, z. B. Laub, unreifes Obst u. dgl., C.; krause Locken, Rez.- C.; die Falten an Stiefeln, C.; — 2) die Papierrolle, die Düte, C.
  62. stulína, f. ein zusammengeschrumpftes Ding, C.
  63. stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen ( n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.- C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.
  64. stúljenik, m. ein zusammengeschrumpfter, verkrüppelter Mensch, C.
  65. stúmbəlj, -blja, m. = stublo, ein hohler, aufrechtstehender Stamm als Brunneneinfassung, C.
  66. stȗmpati, -am, vb. pf. = 2. stopiti (abstumpfen), Cig.
  67. stúnja, f. psovka osebi, katera neče delati, kajk.- Valj. (Rad).
  68. sublimāt, m. prehlapina, das Sublimat ( chem.), Cig. (T.).
  69. subnormāla, f. črta podpravilnica, die Subnormale ( math.), Cig. (T.).
  70. suboksīd, m. sokis, das Suboxyd ( chem.), Cig. (T.).
  71. suboksidūl, m. sokisec, das Suboxydul ( chem.), Cig. (T.).
  72. substāncija, f. podstat, die Substanz, Cig. (T.), Žnid.
  73. substitúcija, f. zamena, die Substitution, Cig. (T.).
  74. subsúmpcija, f. podvod, die Subsumption, Cig. (T.).
  75. subtangēnta, f. die Subtangente ( math.), Cig. (T.).
  76. subtrahēnd, m. odštevanec, der Subtrahend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  77. subtrákcija, f. odštevanje, die Subtraction ( math.), Cig. (T.).
  78. sȗč, m. der Kürschner, ogr.- Valj. (Rad).
  79. sȗčək, -čka, m. 1) der Wasserwirbel, vzhŠt.; — 2) s. prediva, ein Büschel Flachs, C.
  80. suflȇr, -rja, m. šepetavec, der Souffleur, Cig., nk.
  81. suflīrati, -am, vb. impf. ( pf.) (po)šepetati, soufflieren, Cig., Jan., nk.
  82. sufragān, m. nadškofu v pomoč prideljen škof, der Suffragan, Cig.
  83. súga, f. ime svinji: suga na! tako zovejo svinje, Dol., Laško ( Št.)- Glas.; prim. bav. suck, suck! suckel = junges Schwein, Levst. (Rok.).
  84. sȗglja, f. ime svinji, C.
  85. sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen ( min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht ( fig.), Cig.
  86. súha, f. ein versiegbarer Bach, Cig.; der Wildbach, der Gießbach, Cig. (T.), Jes., DZ.
  87. suháč, m. ein magerer Mensch, Mur., C.
  88. suháča, f. ein mageres Weib, Mur., C.; — eine magere Kuh, C.
  89. suhȃł, -li, f. dürres Holz, ein abgedorrter Baum, Cig., Jan.
  90. suhánja, f. = suha ženska, C.
  91. suhár, -rja, m. der Zwieback, Mur., Cig., Jan., nk.; ( rus.).
  92. suhárčək, -čka, m. dem. suhar; ein kleiner Zwieback, Bes.
  93. suhàt, -áta, adj. mager, C.
  94. súhəlj, -hlja, m. ein magerer Mensch, C., Z.
  95. suhíca, f. = suha veja: ulomi mi to suhico! Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — = suho deblo, mrlika, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  96. suhlẹ́ti, -ím, vb. impf., pogl. sehleti, Jan.
  97. suhljàst, -ásta, adj. etwas dürr o. mager, Dol.; s. možiček, Jurč.
  98. suhljàt, -áta, adj. etwas dürr, nk.; — s. človek, ein magerer Mensch, C.
  99. suhóba, f. die Dürre, C.
  100. suhǫ̑ča, f. die Trockenheit, die Dürre, C., Mik.

   86.687 86.787 86.887 86.987 87.087 87.187 87.287 87.387 87.487 87.587  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA