Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (87.187-87.286)
-
strúžən, -žna, adj. zum Drechseln gehörig: strȗžnọ dleto, der Ausdrehstahl, Cig.
-
strúžica, f. dem. struga; eine kleine Rinne, die Bachrinne, Cig., C.
-
strȗžič, m. der Hobel, Cig.
-
stružína, f. das Schabsel, Cig., Jan.; tudi pl. stružine, Valj. (Rad), Erj. (Min.); otresel se je leskovih stružin, DSv.; — der Hobelspan, Erj. (Torb.).
-
strúžiti, -im, vb. impf. = strugati, schaben, Mur.; — drechseln, Jan., Rib.- Mik.; — hobeln, GBrda- Erj. (Torb.); ( fig.) lužil in stružil ga je, Erj. (Izb. sp.).
-
strȗžje, n. coll. Hobelspäne, GBrda- Erj. (Torb.).
-
strȗžnica, f. 1) die Kaminfegerkratze, vzhŠt.; — 2) die Drechselbank, die Drehbank, Cig., Jan., Rib.- M., DZ.; — die Hobelbank, Jan.
-
strȗžnik, m. 1) der Schabebaum der Gerber, Cig.; — 2) die Raspel, Jan.; — 3) = stružnica, die Drechselbank, Jan., M.; — 4) ein langer Hobel, die Fügebank, Jan.
-
stȓž, m. = stržen, das Baummark, C., Z.
-
stȓž, -ı̑, f. = z drobnim iverjem pomešana, okolo tnala postrgana prst, Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
-
stržȃj, m. = stežaj, die Thürangel, Npes.-Vraz; — na s. (= na stežaj) odpreti vrata, C., Savinska dol.
-
stržȃjnik, m. die Thürpfoste, der Thürstock, C.; der Fallthürpflock, C.; — prim. stežajnik, stružajnik.
-
stŕžati, -ím, vb. impf. = stržeti, strčati, ragen, C.
-
stržə̀k, -žkà, m. der Zaunkönig (troglodytes), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.); — prim. strežek, strežič.
-
stŕžəlj, -žlja, m. der Maiskolben, C.
-
stržę̑n, m. 1) das Baummark; bezgov s., das Holundermark; — der Kern des Holzes: zdravega stržena, kerngesund; — 2) der Eiterpfropf bei einem Blutschwär; s. iz tvora potegniti; — 3) der Röhrenkern der Metallgießer, Cig.; — 4) der Quandelstock bei den Kohlenbrennern, Cig.; — 5) der Stromstrich, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; stržen ima voda, koder najgloboče teče, Lašče- Levst. (M.); stare Ljubljanice strženi, das alte Laibacher Bett, Levst. (Močv.).
-
stržę̑nast, adj. Baummark enthaltend, markig, Cig., Jan.; s. les, markiges Holz, Cig.; — markicht, Mur., Cig.; — Mark-, Cig.
-
stržę̑nat, adj. markig, Cig., Trst. (Let.).
-
stržę̑nəc, -nca, m. strženci, = polipi z vnanjo trdo skorjo, Erj. (Ž.).
-
strženíka, f. das Kernholz, Mur., C.
-
strženína, f. = oglje iz stržena, die Quandelkohle, Cig.
-
stržę̑nka, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
-
stržetáti, -ȃm, vb. impf. ragen, Pot.- Cig., C.
-
stržẹ́ti, -ím, vb. impf. = strčati, ragen, Mur., Pot.- Cig.
-
stržíka, f. das Baummark, C.
-
stržína, f. das Schabsel, Jan.; kar je vitrnik z viter postrgal, stržine imenujemo, Rib.; rožene stržine, Cv.
-
stržı̑nje, n. das Schabicht, das Scharricht, C.
-
stržír, -rja, m. na plavu stebriček, na katerega je krmilo privezano, Savinska dol.; — prim. stožer.
-
stržíšče, n. prostor, kamor se vzpomladi seje kapusovo seme ter se vzgajajo sajenice (presad), Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. strž f.
-
stúbəlj, -blja, m. neka mera (= tri četrti vagana), jvzhŠt.
-
stúblọ, n. die aus einem Baumstamm verfertigte Röhre, C.
-
stùč, interj. Zuruf an den eingespannten Ochsen, um ihn rücklings gehen zu machen, Rib.- M.
-
stȗd, m. der Ekel, der Abscheu, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
-
studèn, -éna, adj. kalt, Meg.- Mik., Cig., Jan.; studeno je bilo, es war kalt, Trub., Dalm.; Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; studena voda, frisches Wasser, Rogatec ( vzhŠt.)- C.; studen kruh, altgebackenes Brot, C.
-
stúdən, -dna, adj. = ostuden, abscheulich, ekelhaft, Cig.
-
studę̑nčar, -rja, m. der Brunnenmeister, Jan.
-
studénčən, -čna, adj. Quell(en)-: studenčna voda; studenčno jezero, der Quellsee, Jes.
-
studénčina, f. 1) = studenčnica, das Quellwasser; studenčino piti, Dalm.; mrzla studenčina izvirajoča izpod pečine, LjZv.; — 2) pl. studenčine, der Quellengrund, V.-Cig., C.; stika po vseh studenčinah in dolih za travo, Ravn.; — tudi: studę̑nčina, Valj. (Rad).
-
studenčíšče, n. der Quellenplatz, Cig.
-
studę̑nčnat, adj. quellenreich, Mur., Cig., Jan., Met.; studenčnata dežela, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
-
studę̑nčnica, f. 1) das Quellenwasser; — 2) die Bachstelze, C.
-
studę̑nčnik, m. neka rastlina rastoča sosebno okolo studencev, morebiti: die Schmalzblume (caltha palustris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
-
studénəc, -nca, m. 1) die Quelle; zdravilni s., die Heilquelle; presihajoč s., eine periodische Quelle, Cig.; čudežni s., die Wunderquelle, Cig.; — arteski s., arthesischer Brunnen, Cig. (T.); — 2) s. device Marije, die Weberkarde (dipsacus), C.; — tudi: studę́nəc, studȇnəc, Valj. (Rad); stȗdenəc, Valj. (Rad), vzhŠt.
-
stȗdenək, -nka, m. = studenec 1), C., pri Mariboru- Kres.
-
studeníce, f. pl. die Einfassung einer Quelle, vzhŠt.- C.
-
studeníti, -ím, vb. impf. = izvirati, Vod. (Izb. sp.).
-
studénka, f. = studenčnica: iz skale vre s., Bes.
-
studenọ̑st, f. die Kälte, Cig., Jan.
-
stūdije, f. pl. nauki, uk, die Studien, Cig. (T.); prim. študije.
-
stúditi, -im, vb. impf. 1) verabscheuen, Mur., Mik.; s. kake jedi, Ravn.; on vse studi, kar je nesvetega, Ravn.; redovniško obleko s., Cv.; — 2) studi se mi kaj, mich ekelt eine Sache an: jed, greh se mi studi; (studí se, Štrek.); — 3) s. se, sich ärgern, sich grämen, Zilj.- Jarn. (Rok.).
-
stúdnost, f. die Abscheulichkeit, Cig.
-
studòr, -óra, m. ein seichter Acker, worunter sich Felsen befinden, der Felsengrund, Cig., M.
-
stúhəł, -hla, adj. = zatohel, muffig, dumpfig, Cig., Jan., C.
-
stuhnẹlína, f. der Moder, C.
-
stuhnẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch anhaltende Feuchtigkeit verderbt werden, verstocken, Cig.; vermodern, C.; stuhnela repa, muffelige Rübe, C.; — 2) verlöschen: ogenj stuhni, C.; — pogl. stuhniti.
-
stúhniti, -tȗhnem, vb. pf. dumpfig werden, Cig.; verderben ( v. Korn), C.; nam. stohniti; prim. zatohniti.
-
stuhnóba, f. = stuhnota, Jan. (H.).
-
stuhnóta, f. der Muff, der Moder, Mur., Cig., Jan.
-
stujénje, n. = stud, der Ekel, Jurč.
-
stúkati, -am, vb. impf. den Ochsen rücklings gehen heißen, Rib.- M.; — prim. štukati.
-
stȗłək, -łka, m. 1) nav. pl. stulki, zusammengeschrumpfte Dinge, z. B. Laub, unreifes Obst u. dgl., C.; krause Locken, Rez.- C.; die Falten an Stiefeln, C.; — 2) die Papierrolle, die Düte, C.
-
stulína, f. ein zusammengeschrumpftes Ding, C.
-
stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen ( n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.- C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.
-
stúljenik, m. ein zusammengeschrumpfter, verkrüppelter Mensch, C.
-
stúmbəlj, -blja, m. = stublo, ein hohler, aufrechtstehender Stamm als Brunneneinfassung, C.
-
stȗmpati, -am, vb. pf. = 2. stopiti (abstumpfen), Cig.
-
stúnja, f. psovka osebi, katera neče delati, kajk.- Valj. (Rad).
-
sublimāt, m. prehlapina, das Sublimat ( chem.), Cig. (T.).
-
subnormāla, f. črta podpravilnica, die Subnormale ( math.), Cig. (T.).
-
suboksīd, m. sokis, das Suboxyd ( chem.), Cig. (T.).
-
suboksidūl, m. sokisec, das Suboxydul ( chem.), Cig. (T.).
-
substāncija, f. podstat, die Substanz, Cig. (T.), Žnid.
-
substitúcija, f. zamena, die Substitution, Cig. (T.).
-
subsúmpcija, f. podvod, die Subsumption, Cig. (T.).
-
subtangēnta, f. die Subtangente ( math.), Cig. (T.).
-
subtrahēnd, m. odštevanec, der Subtrahend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
subtrákcija, f. odštevanje, die Subtraction ( math.), Cig. (T.).
-
sȗč, m. der Kürschner, ogr.- Valj. (Rad).
-
sȗčək, -čka, m. 1) der Wasserwirbel, vzhŠt.; — 2) s. prediva, ein Büschel Flachs, C.
-
suflȇr, -rja, m. šepetavec, der Souffleur, Cig., nk.
-
suflīrati, -am, vb. impf. ( pf.) (po)šepetati, soufflieren, Cig., Jan., nk.
-
sufragān, m. nadškofu v pomoč prideljen škof, der Suffragan, Cig.
-
súga, f. ime svinji: suga na! tako zovejo svinje, Dol., Laško ( Št.)- Glas.; — prim. bav. suck, suck! suckel = junges Schwein, Levst. (Rok.).
-
sȗglja, f. ime svinji, C.
-
sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen ( min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht ( fig.), Cig.
-
súha, f. ein versiegbarer Bach, Cig.; der Wildbach, der Gießbach, Cig. (T.), Jes., DZ.
-
suháč, m. ein magerer Mensch, Mur., C.
-
suháča, f. ein mageres Weib, Mur., C.; — eine magere Kuh, C.
-
suhȃł, -li, f. dürres Holz, ein abgedorrter Baum, Cig., Jan.
-
suhánja, f. = suha ženska, C.
-
suhár, -rja, m. der Zwieback, Mur., Cig., Jan., nk.; ( rus.).
-
suhárčək, -čka, m. dem. suhar; ein kleiner Zwieback, Bes.
-
suhàt, -áta, adj. mager, C.
-
súhəlj, -hlja, m. ein magerer Mensch, C., Z.
-
suhíca, f. = suha veja: ulomi mi to suhico! Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — = suho deblo, mrlika, Podkrnci- Erj. (Torb.).
-
suhlẹ́ti, -ím, vb. impf., pogl. sehleti, Jan.
-
suhljàst, -ásta, adj. etwas dürr o. mager, Dol.; s. možiček, Jurč.
-
suhljàt, -áta, adj. etwas dürr, nk.; — s. človek, ein magerer Mensch, C.
-
suhóba, f. die Dürre, C.
-
suhǫ̑ča, f. die Trockenheit, die Dürre, C., Mik.
86.687 86.787 86.887 86.987 87.087 87.187 87.287 87.387 87.487 87.587
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani