v (8.701-8.800)

8701. izdumljávanje, n. die Erforschung, kajk.- Valj. (Rad).
8702. izdumljávati, -am, vb. impf. zu erforschen suchen: prim. izdumljavanje.
8703. izdvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. herausheben, Cig.
8704. izganjȃva, f. die Austreibung, C.
8705. izganjȃvəc, -vca, m. der Austreiber, Cig.; i. hudičev, der Teufelsbanner, Cig., Jan.; — der Verbanner, Cig.
8706. izginjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izginiti.
8707. izginljìv, -íva, adj. schnell vergehend, flüchtig, Cig., Jan.
8708. izginováti, -ȗjem, vb. impf. ad izginiti, Mur., Mik.; pogl. izginjevati.
8709. izgizdávati se, -ávam se, vb. impf. prahlen, (zg-) C.
8710. izgladovȃnje, n. die Aushungerung, Mur.
8711. izgladováti, -ȗjem, vb. pf. aushungern, Mur.; izgladovan, ausgehungert, Jan.; hoja po gorah jih je izgladovala, Bes.; — i. se, sich abhungern, Cig.
8712. izgnȃnstvọ, n. die Verbannung, Cig., Jan.
8713. izgnẹ́vati se, -gnẹ̑vam se, vb. pf. auszürnen, auswüthen, Mur.
8714. izgnívati, -am, vb. impf. ad izgniti, Cig.
8715. izgojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izgojiti, nk.
8716. izgotȃvljati, -am, vb. impf. ad izgotoviti, im Fertigmachen begriffen sein; nisem še čisto izgotovil, ravno zdaj izgotavljam, jvzhŠt.
8717. izgotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. fertig machen, vollenden; i. kako delo; danes še nismo izgotovili, heute sind wir noch nicht mit der Arbeit fertig geworden.
8718. izgovarjáłən, -łna, adj. Entschuldigungs-, Jan., nk.
8719. izgovarjálọ, n. die Beschwörungsformel, Cig.; — prim. izgovarjati 5).
8720. izgovȃrjanje, n. 1) das Aussprechen: die Aussprache, die Elocution; čisto i. besed; — 2) das Entschuldigen, die Entschuldigung(en), die Beschönigung; — 3) die Beschwörung, die Besprechung ( z. B. einer Krankheit), Cig.
8721. izgovȃrjati, -am, vb. impf. ad izgovoriti; 1) aussprechen; besede dobro i., eine gute Aussprache haben; — 2) entschuldigen; — i. se, sich entschuldigen, Ausflüchte machen; izgovarjaje se, unter dem Vorwande, Cig.; i. se s čim, etwas vorschützen; z bratom se izgovarja, er schiebt die Schuld auf den Bruder, UčT.; — 3) i. komu kaj, jemandem etwas auszureden suchen, Jurč.; — 4) i. si kaj, sich etwas bedingen, vorbehalten; — 5) beschwören, besprechen: i. bolezen, Cig.
8722. izgovȃrjavəc, -vca, m. 1) der Entschuldiger, Cig.; — 2) der Beschwörer, Cig.
8723. izgovę́diti se, -ę̑dim se, vb. pf. = dogovediti se 1), sich entsinnen, sich bewusst werden, M., Z.
8724. izgọ̑vor, m. 1) = izgovarjanje 1), die Aussprache, Jan.; — 2) die Ausrede, die Entschuldigung; izgovore delati, Ausreden vorbringen, Svet. (Rok.); prazni izgovori, leere Ausflüchte; z izgovorom, unter dem Vorwande, Cig.; izgovor je dober, če je iz trte zvit, Npreg.; — 3) der Vorbehalt, Cig.; das Ausgedinge, der Auszug, vzhŠt.
8725. izgọ̑vor, f. = izgovor, m. (Ausrede), Trub., Kast.
8726. izgọ̑vorək, -rka, m. der Vorbehalt, die Stipulation, C.
8727. izgovorílọ, n. 1) der Entschuldigungsgrund, Cig., DZ.; — 2) das Vorbehaltene (was z. B. in einem Testamente jemandem vorbehalten wird), Cig.
8728. izgovorı̑tək, -tka, m. was sich jemand bei der Uebergabe des Besitzes vorbehält, der Auszug, vzhŠt.- C.
8729. izgovoríti, -ím, vb. pf. 1) aussprechen: napačno besedo i., ein Wort falsch aussprechen; — 2) eine Rede zuende bringen, ausreden; pusti ga, naj izgovori; — 3) i. se, sich durch Reden erschöpfen, Cig.; — 4) (mit Erfolg) entschuldigen; izgovori nas pri gospodu, Jap. (Prid.); — 5) ausbedingen, vorbehalten; izgovorjeni užitek, das Ausgedinge, Cig.; i. je treba, es muss als Bedingung gestellt werden, Levst. (Nauk); — 6) beschwören ( z. B. einen Schlangenbiss), M.; — 7) (po nem.) i. komu kaj, jemandem etwas ausreden, Cig.
8730. izgovǫ̑rnik, m. der Auszügler, ogr.- C.; vzhŠt.; — prim. izgovor 3).
8731. izgredljìv, -íva, adj. ausschreitend, excessiv, Jan. (H.).
8732. izgrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad izgristi, izgrizniti; ausbeißen, Cig.
8733. izgubívati, -am, vb. impf., nk., pogl. izgubljati.
8734. izgubljávati, -am, vb. impf. = izgubljati, Levst. (Rok.), Dol.
8735. izgubljeváti, -ȗjem, vb. impf. = izgubljati, Jan. (H.).
8736. izhlapčeváti, -ȗjem, vb. pf. aufhören Knecht zu sein, Cig.
8737. izhlapẹ́vanje, n. das Verdunsten ( nam. -ivanje, nk.).
8738. izhlapẹ́vati, -am, vb. impf. ad izhlapeti; sich verflüchtigen, DZ.
8739. izhlapljìv, -íva, adj. leichtverdunstend, flüchtig ( chem.), Cig., Jan., C.; izhlapljive kisline, Bleiw. ( Let.).
8740. izhlapljívost, f. die Flüchtigkeit ( chem.), Cig.
8741. izigrávati, -am, vb. impf. ad izigrati, Cig.
8742. iziskȃva, f. die Untersuchung, C.; — prim. iziskati.
8743. iziskávanje, n. = iziskovanje: i. slovanskih jezikov, LjZv.
8744. iziskávati, -am, vb. impf. = iziskovati, Z.
8745. iziskovȃnje, n. die Untersuchung, die Forschung, Cig.
8746. iziskováti, -ȗjem, vb. impf. ad iziskati; untersuchen, forschen, Mur., Cig.
8747. iziskovȃvəc, -vca, m. der Inquirent, Cig.
8748. izjalovẹ́ti, -ím, vb. pf. unfruchtbar, gelt werden, Cig.
8749. izjalovíti se, -ím se, vb. pf. = izjaloveti, Cig.; — ohne Erfolg bleiben, misslingen, Cig. (T.), nk.
8750. izjȃva, f. die Aeußerung, die Erklärung, nk.
8751. izjáviti, -jȃvim, vb. pf. eine Erklärung abgeben, nk.; — rus.
8752. izjȃvkati, -am, vb. pf. aufhören zu jammern.
8753. izjávljati, -am, vb. impf. ad izjaviti, nk.
8754. izjẹ́dav, adj. izbirčen v jedi, Dol.
8755. izkašljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izkašljati.
8756. izkȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. = izluščiti: kostanj iz griče (ježice) i., GBrda- Erj. (Torb.).
8757. izkȃvsati, -am, vb. pf. 1) aushacken (mit dem Schnabel), Cig.; — 2) zerhacken (mit dem Schnabel): kokoši so vso salato izkavsale, jvzhŠt.
8758. izkazljìv, -íva, adj., Cig., pogl. izkazen 2).
8759. izkazovȃnje, n. das Erweisen.
8760. izkazováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkazati; 1) ausweisen, erweisen; i. svoje pravice, Let.; — 2) bezeigen: čast i.; — 3) i. se, sich auszeichnen, sich bewähren, sich bezeigen, Cig.
8761. izkidováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkidati, Jan. (H.).
8762. izkipẹ́vati, -am, vb. impf. beim Sieden überzufließen pflegen, Cig.
8763. izkladȃvəc, -vca, m. = izkladač, C.
8764. izklenı̑təv, -tve, f. die Ausschließung, Cig., Jan., nk.
8765. izklepávati, -am, vb. impf. ad 2. izklepati, aushämmern, ausdengeln.
8766. izklepovȃłnik, m. = kotlarski bet, Cig.
8767. izklepováti, -ȗjem, vb. impf. = izklepavati.
8768. izklicávati, -am, vb. impf. ad izklicati; 1) herausrufen, Mur.; — 2) ausrufen ( z. B. die Stunden), Mur.
8769. izkliceváti, -ȗjem, vb. impf. = izklicavati, Mur., C.
8770. izklicevȃvəc, -vca, m. der Ausrufer, Cig.
8771. izkljəváti, -kljújem, vb. pf. = izkljuvati, Cig., Levst. (Sl. Spr.).
8772. izključeváłən, -łna, adj. Ausschließungs-: izključevȃłni razlogi, Ausschließungsgründe, DZkr.
8773. izključeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izključiti; ausschließen, nk.
8774. izključìv, -íva, adj. = izključljiv, C., SlN.
8775. izključljìv, -íva, adj. = ausschließlich, Cig. (T.), nk.
8776. izkljuváti, * -kljújem, vb. pf. mit dem Schnabel auspicken, aushacken; oči komu i.; jedrce iz oreha i.
8777. izkljuvávati, -am, vb. impf. ad izkljuvati; i. se, sich herauszupicken suchen, Vrt.
8778. izkmę́tovati, -ujem, vb. pf. mit der Bestellung des Feldes fertig werden, Z.
8779. izkopávanje, n. das Ausgraben.
8780. izkopávati, -am, vb. impf. ad 1. izkopati; ausgraben.
8781. izkopkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkopkati; aufgrübeln, Cig.
8782. izkopováti, -ȗjem, vb. impf. = izkopavati.
8783. izkorenı̑təv, -tve, f. die Ausrottung, Cig.
8784. izkorenjevȃnje, n. die Ausrottung, ZgD.
8785. izkorenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izkoreniti, Jan.
8786. izkoščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izkostiti; ausgräten, Cig.
8787. izkováti, -kújem, vb. pf. 1) beim Schmieden verbrauchen, verschmieden, Cig.; — 2) ausprägen, Cig., Jan.; — 3) ausbrüten, ersinnen, Cig.
8788. izkrcávanje, n. das Ausschiffen, nk.
8789. izkrcávati, -am, vb. impf. ad izkrcati, nk.
8790. izkrčávati, -am, vb. impf. ausroden, Cig., Jan.; gozd i., ausstocken, Cig.
8791. izkrčeváti, -ȗjem, vb. impf. = izkrčavati, Z.
8792. izkrčı̑təv, -tve, f. die Ausrodung, Jan. (H.).
8793. izkresávati, -am, vb. impf. ad izkresati, Z.
8794. izkresováti, -ȗjem, vb. impf. = izkresavati, Z.
8795. izkrevljáti, -ȃm, vb. pf. mit der Krücke herausziehen, auskrücken, Cig.
8796. izkrgávati, vb. impf. ad izkrgati, absondern, Jan., C.; med i., C.
8797. izkrivíti, -ím, vb. pf. 1) zerkrümmen, verkrümmen, Mur.; — izkrivljen, verzerrt, Cig. (T.); — 2) verfälschen, Cig. (T.).
8798. izkrivopę́riti se, -pę̑rim se, vb. pf. = izkriviti se, BlKr.- DSv.
8799. izkrvavẹ́ti, -ím, vb. pf. ausbluten, verbluten.
8800. izkrvavíti, * -ím, vb. pf. ganz mit Blut beflecken, M., Npes.-Vraz.

   8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani