Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (86.487-86.586)
-
stǫ̑čje, n. = stočišče, Jan. (H.).
-
stočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. hundertgliederig, Cig.
-
stǫ̑čnica, f. eine Art giftiger Schwämme, C., kajk.- Valj. (Rad); — prim. stočen 1).
-
stǫ̑čnik, m. 1) = stekel pes, C.; — 2) = stočnjak 2), C.; — prim. stočen.
-
stǫ̑čnjak, m. 1) = stekel pes, C.; — 2) = razsajač, SlGor.
-
stǫ́čnost, f. 1) die Hundswuth, C.; — 2) der Muthwille, C.
-
stǫ̑d, adv. = odtod, C.
-
stodẹ́łən, -łna, adj. hunderttheilig: stodẹ̑łni toplomer, das 100theilige Thermometer, DZ., Bes.
-
stodı̑ra, f. die Schnellwage, Krelj; (stedira, Z.); — prim. it. stadera.
-
stofúntən, -tna, adj. hundertpfündig, nk.
-
stofȗntnik, m. der Hundertpfünder, Jan.
-
stòg, stóga, m. 1) debel, močan in rogovilast kol, okrog katerega se žito, seno ali slama sklada, Mik. (Et.), Levst. (Rok.), BlKr.; — der um einen Pfahl aufgehäufte Schober, Cig., Jan., Ig (Dol.); — s. drv, der Scheiterhaufen, Guts., C.; — 2) die Getreideharfe, Cig., Jan., Nov., Gor.; — 3) die Scheuer, Meg., Mik., Jan.; — 4) pl. stogi, štirje koli okrog stožja v tla zabiti, da kopa stoji čvrsteje, Vas Krn- Erj. (Torb.).
-
stóga, f. = rogovila, das Gabelkreuz, V.-Cig.
-
stógast, adj. konisch, C., Z.
-
stǫ̑gla, f. 1) der Schnürriemen, Mur., Valj. (Rad), Mik.; die Bundschuhschnur, C.; — 2) pl. stogle, die Stifte an den Schuhschnüren, Mik., DZ.
-
stoglásən, -sna, adj. hundertstimmig, M., nk.
-
stǫ̑gljaj, m. 1) der Schnürriemen, Meg.- Mik., Guts., Mur., Cig., C.; = jermen pri črevljih, Štrek., Ip.- Erj. (Torb.), Črniče ( Goriš.); — 2) spodnji obšev pri ženskem krilu, Kres- Erj. (Torb.); — prim. stogla.
-
stogotíti, -ím, vb. pf. = raztogotiti, Cig., M.; — s. se, = raztogotiti se, Cig., Škrinj.- Valj. (Rad).
-
stogúbən, -bna, adj. hundertfältig, C.
-
stǫ́ja, f. das Stehen: stoja na eni nogi, križemnoga (križna) s., Telov.
-
stoják, m. der Statist, Jan. (H.).
-
stojalíšče, n. = stališče, der Standort, Cig., C., DZ., Zora; s. ladij, die Rhede, DZ.
-
stojȃłnica, f. die stehende Wage, DZ.
-
stojáłnost, f. die Standfestigkeit, Sen. (Fiz.).
-
stojálọ, n. = stalo, das Gestell, das Postament, Cig., Jan., DZ., nk.; — slikarsko s., die Staffelei, Jan. (H.).
-
stojàn, -ána, m. 1) der Müßigsteher, C.; — 2) ein aufrechtstehender Pfahl, Cig.; der Ständer, Telov.
-
stojána, f. die Müßigsteherin, C.
-
stojȃnje, n. der Stand, der Standort: vsak kovač ima svoje s. pri kovaškem panju, Železniki ( Gor.).
-
stojarína, f. das Standgeld, DZ.
-
stójati, stǫ́jam, vb. impf. = stati, Polj.
-
stojbína, f. das Vorkommen der Pflanzen, h. t.- Cig. (T.).
-
stǫ̑jčək, -čka, m. pletenica z lesenim dnom, v katero bero sadje, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. stajček.
-
stǫ̑jčkati, -am, vb. impf. = stati (v otročjem govoru).
-
stoję̑čki, adv. stehend, BlKr., jvzhŠt.; = na stoječkem, BlKr.- Mik.
-
1. stǫ́jən, -jna, adj. stabil ( phys.), Cig. (T.); — stǫ̑jna armada, das stehende Heer, DZ.
-
2. stọ̑jən, -jna, adj. über l00 Mann gebietend: stojni poglavitnik, Schönl.; stojni poglavar, Jap. (Sv. p.).
-
stojezíčən, -čna, adj. hundertzüngig, Cig.
-
stojíšče, n. 1) der Standort, Z.; — der Stehplatz, nk.; — 2) pri naši hiši denar nema stojišča (= ne ostane dolgo), Drežnica nad Koboridom- Erj. (Torb.).
-
stǫ̑jka, f. der Stempel im Bergwerk (montant), Cig. (T.); — rus.
-
stǫ́jnost, f. die Stabilität: s. pravice, DZ.; izraz stojnosti, die Stabilitätsformel, Cig. (T.).
-
1. stòk, stǫ́ka, m. der Zusammenfluss, Mur., Cig., Jan.; — der Sammelort (des Wassers), Cig.; der Wassersack, der Vorsumpf im Bergbau, V.-Cig.; — = lijak, der Ausgussstein, Jan. (H.).
-
2. stòk, stǫ́ka, m. die Hundswuth, C.; ( nam. vzt-); prim. stočen.
-
3. stǫ̑k, m. das Ächzen, der Jammer, das Gestöhne; In jok in stok je nad zemljo, Preš.
-
stǫ̑ka, f. 1) der Erwerb, Habd.- Mik.; — 2) = greznica, die Senkgrube, Jan.; die Cloake, Jan.
-
stokálọ, n. der Jammerer, Cig.
-
stǫ́kati, stǫ̑kam, -čem, vb. impf. ächzen, stöhnen, jammern.
-
stǫ́klas, m. = stoklasa, Medv. (Rok.); dobro zrnje od ljuljke, od stoklasa loči! Slom.; (stę́klas, Mur., Medv. (Rok.), Dol.- Levst. [Zb. sp.]; ne loči steklasa od zdravega zrnja, Slc.).
-
stǫ́klasa, f. die Trespe (bromus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — (tudi: steklasa, Mur., Notr.).
-
stǫ́kniti, stǫ̑knem, vb. pf. aufächzen, C., Bes.
-
stọ̑krat, adv. hundertmal.
-
stòł, stóla, m. 1) der Stuhl, der Sessel; s. pristaviti k mizi; sodnji s., der Gerichtsstuhl, Jan.; pred sodnje stole peljati, Jap. (Prid.); — = stolič, dreifüßiger Stuhl, C., Kras; — die freistehende Bank, die Werkbank, Cig., Jan.; tesarski, rezilni stol, Dol.; — (tkalski) s., der Webstuhl, BlKr.; — die Kirchenbank, Cig., Jan.; cerkveni stoli, jvzhŠt.; — božji s., der Regenbogen, Jan., Koborid- Erj. (Torb.); — stol sv. Petra, neko zvezdje, Savinska dol.; — 2) der Dachstuhl: stoječi, ležeči s. (mit senkrecht oder schief stehenden Stützen), vzhŠt.; — 3) vezani s. (za zvon), der Glockenstuhl, Pot.- Cig.; — 4) der Tisch, ogr.- Valj. (Rad).
-
stolár, -rja, m. 1) der Sesselmacher, Cig.; — 2) = mizar, der Tischler, Jan., ogr.- C.
-
stolárski, adj. = mizarski, Jan.
-
1. stòłb, stółba, m. = stolba, die Stufe, C., ogr.- Mik.
-
2. stółb, m. der Pfahl, ogr.- C.; — die Säule: odlomljen s., Zv.; der Strebepfeiler, C.; — nam. stolp.
-
stółba, f. 1) die Stufe, die Staffel, Mik., ogr.- C.; stopila je na živo stolbo, Zv.; — pl. stolbe, die Stiege, ogr.- Valj. (Rad); die Leiter, ogr.- C.; — 2) = stolbe, Vrt., Levst. ( LjZv.).
-
stółbica, f. dem. stolba; die Stufe, C.; — das Fußgestell an einer Bank, C.; — die Zeile, die Reihe, C.; — der Grad einer Sonnenuhr, C.
-
stółčəc, -čca, m. dem. stolec; (stołčə̀c), Valj. (Rad).
-
stołčə̀k, -čkà, m. dem. stol; — das Stühlchen; božji s., der Regenbogen, Cig., BlKr.
-
stółči, stółčem, vb. pf. zerstoßen; na drobno s., klein stoßen; s. na droben prah, pulverisieren.
-
stȏłčki, m. pl. abgefallenes und angeschlagenes Obst, C.
-
stółəc, -łca, m. dem. stol; 1) das Stühlchen, (stołə̀c, Cv.); ponočni s., der Leibstuhl, Jan. (H.); — božji s., der Regenbogen, Mur., Cig., Zv., Št.; — 2) der Geigensattel, C.; — 3) der Zwickel, C.; — 4) s. Matere božje, das Leinkraut (linaria), C.
-
stȏlej, m. dem. stol; das Stühlchen, Jarn., Rož.- Kres.
-
stółək, -łka, m. das Stühlchen, M.; (stólək, -ləka, jvzhŠt.).
-
stółən, -łna, adj. 1) Residenz-, Cig., Jan.; stȏlnọ mesto, Jan.; — Kathedral-, Dom-, Cig., Jan., nk.; stolna cerkev, stolni pridigar, Cig., nk.; — 2) Tisch-: stolna molitev, ogr.- C.
-
stolẹ̑təc, -tca, m. ein hundertjähriger Mann, Mur.
-
stolẹ́tən, -tna, adj. hundertjährig; stoleten hrast; stoletna pratika; stoletni praznik, die Säcularfeier, Cig., Jan.; stoletne izpremembe, die Säcularveränderungen, Cig. (T.).
-
stolẹ̑tje, n. das Jahrhundert, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
-
stolẹ̑tnica, f. 1) die Hundertjährige, Jan. (H.); — 2) die hundertjährige Feier, die Säcularfeier, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
stolẹ̑tnik, m. der Hundertjährige, Cig.
-
stolíca, f. eine vierfüßige, bewegliche Bank ohne Lehne; na stolici stoji čeber, škaf; — die Zimmermannsbank, V.-Cig.; na stolicah hlode tešejo, Gor.- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; — die Schnitzbank, C.; — ein langer Kirchen- oder Schulstuhl, ogr.- C., Rez.- Baud.; — die Lehrkanzel, der Katheder, Cig., Jan., C.; — der Thron, ogr.- C.; s. sv. Petra, C.; — der Hauptsitz, Jan.; die Residenz, Mur.- Cig.; — das Comitat, die Gespanschaft, ogr.- Mur., C.; Turoška s., Zora; Železna s., ogr.- C.
-
stolìč, -íča, m. dem. stol; das Stühlchen, M., Rož.- Kres.
-
stolı̑čək, -čka, m. dem. stolič; das Stühlchen, Cig., Jan., M.; podnožni stoliček, Jurč.
-
stolíčən, -čna, adj. Comitats-, Jan.; — Residenz-, SlN.- C.; — Kathedral-, Cv.
-
stolı̑stnica, f. die Centifolie, Cig., C.
-
stȏłnica, f. 1) die Kathedrale, Jan.; — 2) die Tischlade, ogr.- C.
-
stȏłnik, m. 1) der Truchsess, Jan., C., SlN.; — 2) das Weihnachtsbrot, C.; ( prim. stalnik).
-
stȏłnjak, m. das Tischtuch, Z., ogr.- C.
-
stoloplèt, -plę́ta, m. der Rohrstuhlflechter, Cig.
-
stółp, m. 1) der Pfahl, der Pflock, vzhŠt.- C., M.; der Zaunpfahl, Hal.- C.; — = v zemljo zabit kol za trlico, Polj., jvzhŠt.; — der Pfeiler, der Pilaster, Cig.; — der Jochpfahl, Cig. (T.); — die Säule, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.); eine Stein- oder Holzsäule, BlKr.; — zračni s., die Luftsäule, Cig. (T.); vodeni s. = morska troba, die Wasserhose, Cig.; — 2) der Thurm, Mur., Cig., Jan., nk.; stražni s., die Warte, Cig., Jan.
-
stółpast, adj. 1) mit Thürmen versehen, C.; — 2) pfeilerartig, Cig. (T.); — säulenartig, C.; stolpaste cevi, Rohrstutzen bei Dampfkesseln, DZ.; — 3) thurmartig, Jan., C.
-
stȏłpcema, adv. colonnenweise, Cig. (T.).
-
stółpčič, m. der Kegel mit der Letter (bei den Schriftgießern), Cig.
-
stółpəc, -pca, m. dem. stolp; 1) das Pfeilerchen, das Säulchen: s. ali stebrič med oknoma, der Fensterpfeiler, Cig.; — 2) der Kegel, C.; — 3) die Colonne, die Rubrik, Cig. (T.), DZ., Žnid., nk.
-
stółpən, -pna, adj. Thurm-, nk.; — thürmig, Jan.
-
stołpíca, f. 1) die Weiselzelle, Z.; — 2) das Thurmkraut (turritis), C.
-
stołpìč, -íča, m. dem. stolp; 1) das Pflöckchen, ein kleiner Pfahl, die Palissade, Jan., vzhŠt., C.; — = v zemljo zabit kol za trlico, Polj.; — eine kleine Säule, Zora; ein senkrecht stehender Pfeiler als Theil eines Gestells, die Pfoste, Cig.; stolpiči, die Säulen um den Blasebalg, Cig.; ein Säulchen im Dachstuhl, ogr.- Valj. (Rad); — 2) ein kleiner Thurm, Jan.; — 3) = stolpec 3), die Colonne, die Rubrik, DZ.
-
stołpíčast, adj. thurmförmig: stolpičaste pipice, DSv.
-
stołpı̑čək, -čka, m. dem. stolpič, das Säulchen, jvzhŠt.
-
stołpíšče, n. die Säulenreihe, Cig. (T.).
-
stȏłpje, n. coll. Pfeiler, Säulen, Cig. (T.).
-
stołporę̑dje, n. die Säulenordnung, Cig.
-
stołstíti, -ím, vb. pf. feist machen, mästen, C.; s. se, feist werden, Cig.
-
stómbəlj, -blja, m. ein hohler Baum als Brunnenröhre, C.
-
stǫ́nog, m. = stonoga, Cig.
-
stonòg, -nǫ́ga, adj. hundertfüßig, Jan. (H.).
-
stǫ́noga, f. der Vielfuß (scolopendra), Mur., Mik.; — stonoge, die Tausendfüßler ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.), tudi: die Kellerassel (oniscus asellus), Cig., Jan.; — die Wasserassel: s. živi v bistrih studencih BlKr.; = povodna s., Cig.; — prim. stanoga.
-
stonǫ́žən, -žna, adj. hundertfüßig, Cig.
-
stǫ́nožka, f. = stonoga, der Scolopender, Cig.
-
stoòk, -ǫ́ka, adj. hundertäugig, SlN.
85.987 86.087 86.187 86.287 86.387 86.487 86.587 86.687 86.787 86.887
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani