Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (86.387-86.486)
-
stəptáti, -ȃm, vb. pf. zusammentreten, zusammenstampfen; zemljo s., die Erde festtreten.
-
stepúh, m. = potepuh, Mur.- Cig., C.; — prim. 2. stepati 3).
-
stereografı̑ja, f. telopis, die Stereographie, Cig. (T.).
-
stereometrı̑ja, f. telomerstvo, die Stereometrie, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
-
stereoskōp, m. telozor, das Stereoskop, Jan., Cig. (T.); zrcalni, lečni s., das Spiegel-, Linsenstereoskop, Žnid.
-
stereotīp, m. stereotipi, plošče za celotisk, Stereotypen, Cig.
-
stereotīpən, -pna, adj. stereotyp, Jan., Cig. (T.); stereotipni tisk = celotisk, der Stereotypendruck, Cig. (T.).
-
stereotipı̑ja, f. celotisk, die Stereotypie, Cig. (T.).
-
stereotīpnica, f. 1) stereotipni presnetek, der Abklatsch, Cig. (T.); — 2) die Stereotypdruckerei, Jan. (H.).
-
stę̑ri, m. pl. = stiri, ogr.- C.
-
stérž, m. = storž, Gor.- Valj. (Rad).
-
stésati, -tę́šem, vb. pf. zusammenzimmern.
-
stẹ̑ska, f. die Sammelgrube des Mühlwassers, das Mühlwehr, Št.- Cig., C., M.
-
stẹsníti, -ím, vb. pf. verengen, einengen; — einschränken, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; človeško svobodo s., Cig.; stesnjena oblast, Cig.; — s. se, sich einschränken, Cig.
-
stẹsnjénje, n. die Verengung, Cig.
-
stẹsnjénost, f. die Eingeschränktheit, Cig.
-
stę́ti se, stámem, stmèm se, vb. pf. gerinnen, coagulieren, Jan., Cig. (T.); scvrta mast se stame, je že steta, jvzhŠt.; loj se je stel, C.; kri se stame ("steme"), Slom.- C.; steta kri, Št.- C.
-
stetoskōp, m. prsna slušaljka, das Stethoskop, Cig. (T.).
-
stəzà, f. der Fußweg; rajši po stezi, nego po cesti; "po stezì, po stezì!" kliče prepelica po polju hodečim, Gor.- Levst. (Rok.); vlačugarska s., der Ziehweg (an einem Flusse), der Treppelweg, V.-Cig.; = vlačilna s., Jan. (H.); (po stazi, Levst. [Zb. sp.], gen. pl. stáz [poleg: stəzá, stəzí], Cv.).
-
stę́zati, -am, vb. impf. ad stegniti; pogl. iztezati.
-
stəzdà, f. = steza, Guts., Mur., Jan., C., Rož.- Kres.
-
stəzíca, f. dem. steza: tudi: stəzicà, Valj. (Rad).
-
stəzíčica, f. dem. stezica; Leži, leži stezičica, Npes.-K.
-
stəzína, f. = steza, BlKr.; pos. = steza poleg kolovozov po gozdu, Lašče- Levst. (Rok.).
-
stežȃj, m. die Thürangel, Jan.; vrata na s., na ves s. odpreti, die Thüre angelweit öffnen; od stežaja odprt, angelweit offen, C.; — prim. stežje, stog, stožer, Mik. (Et.).
-
stežȃjnik, m. die Thürpfoste, C.
-
stežę́r, m. 1) die Thürangel, Mik.; tudi: stę́žer, Valj. (Rad); — 2) der Haspelstock mit dem Zapfenloch, in welchem sich die Welle dreht, Frey. (Rok.); — 3) ein Cadre, DZ.; stežeri in razdelki deželne brambe (die Stämme und Abtheilungen), DZ.; ( prim. hs. stežer, der Stamm, das Stammvermögen).
-
stežę́rən, -rna, adj. Cadre-: stežerni stan, der Stand des Cadre's, DZ.
-
stę̑žje, n. = kol sredi stoga, die Schoberstange, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
stę̑žka, adv. = s težka, schwerlich, C.; — schwer: to me stežka stane, Dol.
-
stę̑žkoma, adv. mit Mühe, Cig., Jan.; kaum, C.
-
stí, interj. sti, stič! s tem glasom vpreženemu volu ukazujejo ritenski se nazaj pomikati, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
-
stíč, interj. = sti, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Rib.- Mik.
-
stíčən, -čna, adj. convergierend, Cig. (T.), Žnid.; anstoßend (von Winkeln), Cig. (T.); stična ravan, die Berührungsebene ( math.), Cig. (T.).
-
stı̑čina, f. die Zusammenkunft, die Versammlung, Cig., Kr.- Valj. (Rad); (stična) UčT.
-
stíčnost, f. die Convergenz, Cig. (T.).
-
stı̑d, m. die Scham, Jan., Cig. (T.), C.; — hs., stsl.
-
stígniti, stı̑gnem, vb. pf. langen, erreichen, ankommen, C., kajk.- Valj. (Rad).
-
stı̑h, m. der Vers, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. stsl., rus. stihъ, gr. στίχος, Mik. (Et.).
-
stı̑homa, adv. versweise, Jan. (H.).
-
stíja, interj. tako se ukazuje vpreženemu volu na desno iti, Z., jvzhŠt.
-
stìk, -tíka, m. 1) die Zusammenfügung, das Gefüge, die Verknüpfung, die Verkettung, Cig.; očetova skrb se vidi iz vsake prigodbe, iz celega njih stika še lepše, Ravn.; der Zusammenhang: v stiku biti, zusammenhängen, Cig. (T.); posamezno besedo izpuliti iz stika in zveze, Str.; der Context, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Fuge, Cig., Jan., Erj. (Z.), Gor.; — die Naht ( anat.), Cig.; zaklinski s. (na lobanji), die Ypsiloide, Jan. (H.); — 3) der Berührungspunkt, Cig. (T.); — 4) = stika, 4), der Anschluss: s. kake železnice z drugo, DZ.; — 5) der Reim, Mur., Jan., Levst. (Zb. sp.).
-
stı̑ka, f. 1) die Verbindung, Mik.; — 2) die Klammer, Bes.; — 3) die Fuge (an einem Gebinde), C.; — 4) der Anschluss: s. z drugo železnico, DZ.; — 5) der Reim: jeklenih stik zlivanje, Levst. (Zb. sp.).
-
stikáłən, -łna, adj. convergent, Žnid.; — stikȃłna dalja, die Vereinigungsweite, Žnid.
-
stikalíšče, n. die Fuge: s. dveh kamenov (v cestnem tlaku), Levst. (Cest.); — der Vereinigungspunkt, Cig., Žnid., Nov.; — die Anschlussstelle (einer Eisenbahn), DZ.
-
stíkanje, n. 1) das Zusammenstecken; das Zusammenfügen; — 2) das Zusammenfallen, das Zusammentreffen; — die Einmündung (einer Straße), Levst. (Pril.).
-
1. stíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad 1. stekniti; herabnehmen, Jan.
-
2. stíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad 2. stekniti; 1) zusammenstecken; glave stikaje so šepetali, Jurč.; s. se, sich berühren: hiša se stika s sosedovo, Ravn.; aneinander grenzen, Jan.; — s. se, zusammenfallen, zusammentreffen, sich schneiden ( math.), Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.); — zusammenfügen; hlode s., Baumstämme zusammenfügen, C.; — s. se, zusammen passen, Cig., Jan.; vrata se stikajo, die Thür schließt genau, Cig.; — 2) in Zusammenhang bringen, verketten, Cig.
-
stı̑kljaj, m. die Fuge, Pirc.
-
stı̑koma, adv. knapp aneinander, Jan., C.; s. zvezan, innig verbunden, Cig.
-
stilīst, m. der Stilist, Cig. (T.).
-
stilīstičən, -čna, adj. v stilistiko spadajoč, stilistisch, Cig. (T.), nk.
-
stilīstika, f. die Stillehre, die Stilistik, Cig. (T.), nk.
-
stípər, -pra, m. = stipor, M.
-
stípor, -rja, m. der Huflattich (tussilago farfara), Št.- Erj. (Torb.).
-
1. stı̑rati, -am, vb. impf. ad streti; 1) zermalmen, C.; — 2) = tir delati, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
-
2. stı̑rati, -am, vb. pf. herabjagen, herabdrängen, Cig.; verdrängen, Trst. (Let.); — fortjagen, Cig.; — prim. iztirati.
-
3. stı̑rati, -am, vb. pf. zusammentreiben, Jan. (H.).
-
stirı̑, f. pl. = seneni drob, die Heuabfälle, der Heusame, C., vzhŠt.
-
stirı̑nje, n. coll. = stiri, C., vzhŠt.
-
stìrp, stírpa, m. enoleten kozlič, ( prim. ben.-it. sterpo, unfruchtbar), Loška dol.- Erj. (Torb.).
-
stìs, stísa, m., nam. stisk, das Gedränge: prevelik je bil s., Ravn.
-
stísən, -sna, adj. zusammendrückbar, Cig. (T.), Vrt.
-
stı̑sk, m. das Gedränge (stisek, Mur., Danj.- Mik.); — die Compression, (-sek) Cig.
-
stı̑ska, f. 1) das Gedränge, Mur., Jan.; velika s. je bila v cerkvi, Št.; — 2) die Bedrängnis, die Drangsal; v stiski biti, in der Klemme sein; v stiskah in težavah; — 3) der Nothstall für unbändige Pferde, V.-Cig.; — 4) die Presse, C.; — 5) die Einklemmung, Cig.
-
stiskáč, m. 1) der Knauser; — 2) der Unterdrücker, Mur., Cig., C., Ravn.
-
stiskȃj, m. die Pressladung, DZ.
-
stiskáłən, -łna, adj. zum Pressen, Quetschen dienend: stiskȃłnọ železo, das Quetscheisen, Cig.
-
stiskȃłnica, f. 1) die Presse, Mur., Cig., Jan., DZ., nk.; ročna s., die Handpresse, Cig.; — 2) die Zwinge, Por.
-
stiskȃłnik, m. der Pressbaum, C.
-
stiskálọ, n. die Pressmaschine, Mur.; — die Klemme, Mur.; — der Compressionsapparat ( phys.), Cig. (T.).
-
stískanəc, -nca, m. der Bedrängte, Cig., M.
-
stískanje, n. 1) das Zusammendrücken, das Drücken; s. rok, das Händedrücken, Cig.; — das Pressen; — s. srca, die Beklemmung des Herzens, Cig.; — 2) das Geizen, die Knauserei; — 3) das Bedrücken; mene tvoje stiskanje ni podrlo, Valj. (Rad); — tudi: stiskȃnje, Valj. (Rad).
-
stískati, -am, vb. impf. ad stisniti; 1) zusammendrücken, drücken; roke sta si stiskala, sie drückten sich die Hände; v kot se s., sich in den Winkel drücken; comprimieren, Cig. (T.); pressen; — enger machen, verengen, Cig., Jan.; s. se, enger werden, Cig., Jan.; dolina se začne s., Erj. (Izb. sp.); — stiskati, sich auskeilen ( mont.), Cig.; — 2) knausern, knicken; (kdor je skop, vselej le k sebi stiska, Krelj); — 3) bedrängen; stiska ga, die Noth drückt ihn, Cig.; — praes. redkoma: stíščem: raka stišče tista toga kitinova srajca, Erj. (Izb. sp.).
-
stı̑skoma, adv. s. sešiti kaj (tako, da ni roba), Rand an Rand nähen, Ljub., Dol.
-
stiskomèr, -mę́ra, m. das Sympiëzometer, Cig. (T.).
-
stiskúlja, f. die Knickerin, Cig.
-
stı̑slja, f. = stiskalnica, die Presse, M.
-
stı̑sljaj, m. das einmalige Zusammendrücken, der Druck, Mur.
-
stísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) zusammendrücken, zusammenpressen; s. roko v pest, die Faust ballen; s. komu roko, jemandem die Hand drücken; comprimieren ( phys.), Cig. (T.); fest zuschließen: s. zobe, usta; rep med noge s., den Schweif einziehen ( n. pr. o psu ali pren.); rame s., die Achseln zucken, Cig.; s. koga (kaj) v kaj, jemanden (etwas) hineinzwängen, Cig., Jan.; s. se v kot, sich in den Winkel schmiegen; — hitro ga je stisnilo, der Tod hat ihn schnell dahingerafft, jvzhŠt.; — verengen, Cig.; s. se, sich verengen, Cig.; — beschränken, Cig.; — s. se, zusammenschrumpfen, Cig.; dan se je stisnil, Z.; — stisnjen, compendiös, Cig.; — gedrängt, Jan.; — stisniti, sich auskeilen ( mont.), Cig.; rob stisne, Vod. (Izb. sp.); — 2) stisnjen, karg, geizig, knauserisch, Cig., C.; stisnjen lakomnik, Kast. (N. c.).
-
stı̑snja, f. die Klemme, C.
-
stı̑snjenəc, -nca, m. der Knicker, Mur., Cig., Vrtov. (Sh. g.).
-
stı̑snjenək, -nka, m. ein kleiner Handkäse, der Brickenkäse, Cig.
-
stísnjenje, n. der Druck: s. rok, der Händedruck, Cig.
-
stı̑snjenka, f. die Knickerin, Cig.
-
stı̑snjenost, f. 1) die Schmalheit: s. in otožnost poprečnic, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die Kargheit, die Filzigkeit, Cig.
-
stísnost, f. die Zusammendrückbarkeit ( phys.), Cig. (T.), C.
-
stkánica, f. das Gewebe, Mur.
-
stkáti, -tkȃm, -tčèm, (-təčèm, -tkèm), vb. pf. 1) durch Weben verbinden, zusammenweben, Cig.; — 2) durch Weben zustande bringen, fertig weben, Mur., Cig., Jan.
-
stláčiti, -tlȃčim, vb. pf. 1) zusammenstopfen, zusammenpferchen, zusammendrängen; veliko oblačila s. v škrinjo; veliko ljudi s. v tesno sobo; — 2) hineinstopfen: zamašek v steklenico s, den Pfropf in die Flasche zwingen; — 3) durch Treten zerdrücken: s. grozdje, die Trauben austreten, Cig.; s. glino, den Thon abtreten, Cig.; — festtreten, placken, Cig.
-
stláti, stę́ljem, vb. impf. die Streu ausstreuen, streuen.
-
stlẹ́či, stółčem, vb. pf. = stolči, Dict., Cig., M., Dalm.
-
stlẹ́ti, -ím, vb. pf. von glimmendem Feuer verzehrt werden, abglimmen.
-
stọ̑, num. indecl. hundert; en krivičen krajcar sto pravičnih sne; po pet od sto jemati, fünf Procente Zinsen nehmen; pri sto goldinarjih imeti 10 goldinarjev dobička; (pet set, šest set = petsto, šeststo, Kor.- Mik.; ima denarjev na stove = na stotine, Gor.).
-
stobȃle, f. pl. = štibale, Stiefel, Polj.; — prim. it. stivali.
-
stóbar, -ára, m. ein hölzerner Leuchter, Vodice ( Gor.)- Svet. (Rok.); — prim. stobor.
-
stobor, m. = steber: stobor soli, Mik.; — prim. stsl. stoborъ, Säule.
-
stǫ́čən, -čna, adj. 1) = stekel: s. pes, Habd.- Mik.; — 2) muthwillig, Z., C.; — ( nam. vzt-).
-
stočíšče, n. der Zusammenfluss, die Mündung, Jan. (H.).
-
stóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) abrunden, Cig.; s. obroč, Z.; obod rešetu s. = zaokrožiti in speti ga, Rib.; život, stočen kakor sod, Nov.; — 2) zusammenschenken: vse ostanke vina v en sodček s.
85.887 85.987 86.087 86.187 86.287 86.387 86.487 86.587 86.687 86.787
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani