Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (86.187-86.286)

  1. 1. starína, f. etwas Altes: coll. alte Dinge, altes Zeug, der Trödel; dati samo novino za capasto starino, Vrt.; — die Antiquität, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; starine, Antiken, Cig. (T.); — alter Wein; — über den Winter auf der Wiese gebliebenes Gras, Cig.; — = travnik, ki se le enkrat na leto kosi, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); (= bav. altwis, Levst. [Rok.]).
  2. 2. starína, m. ein alter Mann, Jan., Zora, Cv.
  3. starı̑nar, -rja, m. der Trödler, Cig., Jan., DZ.; der Antiquar, Z., nk.
  4. starı̑narica, f. die Trödlerin, Cig.
  5. starináriti, -ȃrim, vb. impf. Trödler sein, trödeln, Cig., Jan.
  6. starinárnica, f. die Trödlerbude, die Antiquarhandlung, C.; — das Antikencabinet, Cig. (T.).
  7. starı̑nəc, -nca, m. = starokopitnež, C.
  8. starínja, f. sorodniki po starinji = staro sorodstvo, Ist.
  9. starinják, m. eine alte Münze, C.
  10. starinoznȃnəc, -nca, m. der Archäolog, Jan.
  11. starinoznȃnski, adj. archäologisch, Jan.
  12. starı̑nski, adj. alt, außer Brauch gesetzt, altmodisch; starinska obleka; alterthümlich, antik, Cig., Jan., Cig. (T.); starinska umetelnina (umetnina), die Antike, Cig. (T.).
  13. staríti, -ím, vb. impf. s. koga, jemandem Sorgen machen, C.; — prim. starati 2).
  14. starjȃd, f. altes Zeug (Gras, Holz u. dgl.), Št.- C.
  15. starják, m. ein alter Mann, Z.; mladenič starjake sodi, C.; — ein alter Weinstock, C.
  16. stȃrka, f. ein altes Weib, die Greisin; — ein mehrere Jahre altes Schaf, Cig., C.; — das Brutweibchen (bei den Vögeln).
  17. stȃrklja, f. das Brutweibchen (bei den Vögeln), Cig.
  18. starníca, f. das Getreidemaß, C.; — prim. star m.
  19. starodǫ́bən, -bna, adj. alt, ehemalig, Navr. (Let.).
  20. starokopítən, -tna, adj. an dem Althergebrachten hangend, altvätrisch; s. mož, starokopitna stranka, die reactionäre Partei, Cig., Jan.
  21. starokopı̑tnež, m. der am Althergebrachten Hangende, ein alter Zopf; der Reactionär, Cig., Jan.
  22. starokopı̑tnik, m. = starokopitnež, Navr. (Kop. sp.).
  23. starokopítnost, f. die Neigung zum Althergebrachten, nk.
  24. starokrǫ́jən, -jna, adj. altmodisch, Jan.
  25. starolẹ̀t, -lẹ́ta, adj. alt an Jahren; staroleti, košati dob, Bes.
  26. starolẹ́tən, -tna, adj. = starolet, C.
  27. staropísəmski, adj. paläographisch, Cig.
  28. staropísən, -sna, adj. = staropisemski, Cig., Jan.
  29. starosę̑łəc, -łca, m. der Altsasse, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), LjZv.
  30. starọ̑st, f. das Alter; visoka s., hohes Alter; siva s., das Greisenalter; starost je žalost, C.; na, pod s., auf die alten Tage; — navadnejše: stárost.
  31. starosta, m. der Älteste (eine Art Würde), Cig., Jan., Danj.- Mik.; der älteste Kämmerling bei Landtafeln, Mur.; der Gemeindeälteste, C.; — polj., češ.
  32. starọ̑stən, -stna, adj. Alters-: starostne vrste, Altersclassen, DZkr.
  33. starošę́gən, -gna, adj. altmodisch, Jan.
  34. starotína, f. altes Zeug, Bes., Nov.
  35. starozakǫ́nski, adj. alttestamentlich, Jan.
  36. staroznàn, -znána, adj. altbekannt, Mur., Cig.
  37. stȃrši, -ev, m. pl. die Eltern; (tudi sing. starš, einer von den Eltern [Vater oder Mutter], Mur., C.; kdor starša ne spoštuje, je hudobnež, Polj.; dual.: starša, C.); — po nem.
  38. starúha, f. ein altes Weib ( zaničlj.), C., Bes.; zima, staruha nadušljiva, Zv.
  39. starúlja, f. ein altes Weib, Cig.
  40. starȗn, m. ein Alter, C.
  41. starúša, f. ein altes Mütterchen, Cig.
  42. stȃs, m. die Statur, der Wuchs, Jan., Cig. (T.), C.; — hs.
  43. státi, stȃnem, vb. pf. 1) treten: počakaj, da stanem pogledat na vrt! stal sem za skedenj, s konja, s postelje stati, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) ankommen, zu stehen kommen, kosten (v tem pomenu tudi impf., Mik.), to me težko (s težka, Dol.) stane, das kommt mir schwer an; kar ljudje radi store, to jih lahko stane, Trub. (Post.); ko bi me glavo stalo, wenn es mich den Kopf kosten sollte; koliko te stane hiša? wie hoch kommt dir das Haus zu stehen? Odrešenika smo veliko stali, C.; — 3) = vstati, ogr.- Valj. (Rad); — 4) s. se, geschehen, C.
  44. státi, stojím, vb. impf. stehen; trdno s., festen Fuß gefasst haben; s. kakor panj (štor, steber, zid), wie eingewurzelt dastehen; stoječ, aufrecht stehend: stoječa latinica, Antiqua ( typ.), Cig. (T.); stoječa cev, das Steigrohr, Cig. (T.); stoj (stojta, -te)! halt! bleib(t) stehen! tudi: halt(et) inne! — stoječa cena, fixer Preis, Cig.; — stoječe imetje = nepremičnine, Dol.; kar stoji in živi = fundus instructus, vzhŠt.; — mesto, trg, vas stoji (ist gelegen); — stoječ, ansässig, Svet. (Rok.); — bestehen: kar svet stoji = von jeher; — vrata stoje odprta, die Thür steht offen; solnce stoji črez poldne, Jurč.; ladja na sidru (mačku) stoji (liegt vor Anker), Cig.; stoji ti na volji, es steht zu deiner Verfügung, Cig. (T.); — dobro, lepo mu stoji, es passt, steht ihm gut; — s. na čem, auf etwas beruhen, Cig. (T.); moje upanje na tebi stoji, Trub.; s. v čem, in etwas bestehen, ogr.- C.; v čem stoji Kristusovo kraljevstvo? Krelj; podložnost v tem stoji, da ste možem pokorne, Jap. (Prid.); s. iz česa, aus etwas bestehen: človek stoji iz duše in tela, ogr.- C.; — gelegen sein: veliko na tem stoji, Vrtov. (Zb. sp.); na tem nič ("ništar") ne stoji, Krelj; meni stoji do česa, es liegt mir daran, Cig. (T.); — abhängen: s. do česa (von etwas), Levst. (Cest.), DZ.; = s. o čem, C.; — drago s., theuer zu stehen kommen, Trub.; nič več te ne stoji, temveč da eno uro pridigo poslušaš, Trub. (Post.); zlahka te stoji, upanje imeti, Kast.- Valj. (Rad); nekaterega težko stoji, manchem kommt es schwer an, Levst. (Nauk); to jih strašno težko stoji, Erj. (Izb. sp.).
  45. stātičən, -čna, adj. k statiki spadajoč, statisch ( phys.), Cig. (T.).
  46. stātika, f. nauk o ravnotežju, die Statik ( phys.), Cig., Jan., Cig. (T.); s. zraka, die Aërostatik, Cig. (T.).
  47. statīst, m. ne govoreča oseba na gledališkem odru, der Statist.
  48. statīstičən, -čna, adj. k statistiki spadajoč, statistisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  49. statīstik, m. der Statistiker, Cig., nk.
  50. statīstika, f. državopis, die Statistik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  51. steatīt, m. salovec, der Speckstein, der Steatit, Cig. (T.).
  52. stəbə̀ł, -blì, f. = steblo, Ravn., Gor.- Valj. (Rad).
  53. stébəłce, n. dem. steblo; das Hälmchen; — der Stengel ( min.), Cig. (T.); tudi: stebəłcè, Valj. (Rad).
  54. stébəłčast, adj. stengelig ( min.), Cig. (T.).
  55. stébəłčje, n. coll. Stengel ( z. B. Salat-, Krautstengel), Erj. (Som.).
  56. stébəłn, adj. Stengel-, Schaft-, Cig., Jan., nk.
  57. stébəłnat, adj. vielhalmig, Cig.
  58. stəbə̀r, -brà, m. die Säule; mejni s., die Grenzsäule, Cig.; ognjeni s., die Feuersäule, Cig.; oblačni s., die Wolkensäule, Cig., C.; — der Pfeiler; — der Schattenstrich ( opp. lika, der Haarstrich), C.; — tudi stébər, Št.
  59. stéblast, adj. schaftförmig, Cig.
  60. stebláti, -ȃm, vb. impf. = v stebla iti, Stengel ansetzen, Jan., Kol.; — Zweige treiben: drevo je steblalo, Glas.
  61. steblíka, f. der Stengel, die Staude, Z.; — der Baumzweig, C.
  62. steblíkast, adj. stengelig, Jan. (H.).
  63. steblíti se, -ím se, vb. impf. schossen, stengeln, Jan. (H.); sich bestauden, Z.
  64. stéblọ, n. 1) der Stengel (caulis), Cig., Jan., Tuš. (R.); — 2) = kapusova sajenica, die Krautpflanze, Banjščice- Erj. (Torb.); — 3) der Halm, Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) = deblo, der Baumstamm, Mur., Cig., C., Svet. (Rok.), Rec.; — tudi: stəblọ̀, Cv.
  65. stəbràst, -ásta, adj. säulenförmig, Cig., Jan.
  66. stəbrə̀c, -brcà, m. dem. steber; das Säulchen, das Pfeilerchen, Mur., Cig.; — die Pflugsäule (Griessäule), Cig., Ravn. (Abc.).
  67. stəbreník, m. der Säulengang, die Colonnade, Cig. (T.).
  68. stəbrìč, -íča, m. dem. steber; das Säulchen; der Ständer, DZ.; die Pfoste am Fenster, Cig.; s. v ušesu, das Knochensäulchen, Cig.
  69. stəbríčast, adj. säulchenartig, Mur.; — mit kleinen Säulchen versehen, Mur.
  70. stəbrı̑čək, -čka, m. das Säulchen; s. cekinov, eine Rolle Ducaten, Cig., Šol.
  71. stəbríšče, n. die Säulenreihe, Cig. (T.); der Säulengang, V.-Cig.
  72. stəbrjè, n. coll. = stebrovje, (stebrije) Cig. (T.).
  73. stə̀brn, adj. Säulen-, Jan.
  74. stəbrnàt, -áta, adj. säulig: stebrnata lopa, die Säulenhalle, Let.
  75. stə̀brski, adj. Säulen-, Cig.
  76. stečȃj, m. der Concurs, Levst. (Nauk), DZ.
  77. 1. stéči, stéčem, vb. pf. herabfließen: s. s česa, Cig.
  78. 2. stéči, stéčem, vb. pf. 1) erreichen, erlangen, erwerben, gewinnen, Habd.- Mik., Jan., C.; s. si zasluge, Šol., SlN.- C.; ne bo dobrega konca stekel, er wird kein gutes Ende nehmen, Z.; ( prim. hs. steći v istem pomenu); — 2) zusammenfließen, zusammenrinnen: voda na zemlji naj steče na en kraj, in prikaži se suhota, Ravn.- Valj. (Rad); — sich vereinigen: ošpice vkup steko, Kug.- Valj. (Rad); = s. se, Cig., Jan.; — sukno se v vodi steče (wird verdichtet), Z.; — 3) s. se, zusammenlaufen, sich versammeln, Prim.; otroci se v zbor steko, Levst. (Zb. sp.).
  79. 3. stéči, stéčem, vb. pf. 1) zu laufen anfangen; tat je stekel, der Dieb hat Reißaus genommen, Z.; na ono stran s., hinüberlaufen, Cig.; resnico reci, pa steci! Z.; — zibel rokodelstva je stekla na teh tleh, nk.; — 2) wüthend werden; pes je stekel; — 3) schwellend entstehen: velika bula mu steče, Jsvkr.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); debela bunka ji je stekla ("iztekla") na čelu, LjZv.; — ( nam. vzt-).
  80. 4. stéči, stéčem, vb. pf., pogl. izteči.
  81. stę́čina, f. der Versammlungsort schlechten Gesindels, Svet. (Rok.).
  82. stę́gati, -gam, -žem, vb. impf., pogl. iztegati.
  83. stégənski, adj. Schenkel-, V.-Cig.
  84. stəgnà, -gə̀n, n. pl. = stegne: po stegnih, Jurč.; (po ozkih stegneh, Zv.).
  85. stegnàt, -áta, adj. dickschenkelig, Cig.
  86. stəgnè, -gə̀n, f. pl. der Triebweg für das Vieh, gewöhnlich zwischen zwei Zäunen, Guts., Mur., Kor.- Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad), Svet. (Rok.); ( sing. stegna, Mur., Mik.; stəgnà, Valj. [Rad]).
  87. stegneníca, f. das Oberschenkelbein, Erj. (Som.).
  88. stę́gniti, -nem, vb. pf., pogl. iztegniti, raztegniti.
  89. stégnọ, n. 1) der Oberschenkel; — der Schlägel, C.; jelenovo s., die Hirschkeule, Cig.; — das Schenkelbein, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 2) zemeljsko s., die Erdzunge, Cig., Jes.; — 3) krvavo s., neko strašilo, Savinska dol.; kadar otrok ne sluša, reko mu: "ali se ne bojiš, da bi prišlo krvavo stegno in te požrlo?" Kras, Lašče, okrog Krke- Erj. (Torb.).
  90. stəhíniti, -ı̑nim, vb. pf. vergehen: žito je na polju stehinilo, C.; — verglimmen: ogenj je stehinil, C.; — verschwinden, C.
  91. stẹ́ja, f. die innere Ofenwand, Guts., Mik.; nav. pl. steje, Mur., Cig., Met.; — = mesteje, die Ofenmündung, Gor.- Erj. (Torb.); das Ofenloch, C.; — prim. istje, mesteje, osteje.
  92. stèk, stę́ka, m. das Zusammenlaufen: der Auflauf, der Aufruhr, Cig., C.; — = stok, der Zusammenfluss, Jan.
  93. stẹ́kalica, f. die aufrührerische Menge, V.-Cig., ZgD.
  94. stẹkalíšče, n. 1) der Versammlungsort, Gor., BlKr.- M.; — 2) eine geheime Zusammenkunft, V.-Cig.; — 3) der Wassersack (in den Gruben), Cig.
  95. stẹ́kanje, n. der Zusammenlauf, Cig., Trub.- M.; — das Zusammenfließen, M.
  96. stẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad 3. steči; 1) anfangen zu laufen, Cig.; — 2) mezelj (= mozolj) mi steka, eine Blatter fährt mir auf, Cig.
  97. stẹ́kati se, -tẹ̑kam, -čem se, vb. impf. ad steči se; ( prim. 2. steči); zusammenlaufen, zusammenströmen, Dict., Cig.; vsi preplašeni so se pred apostolov hišo stekali, Ravn.; ljudstvo se steka, in hrup se glasi, Str.; — zusammenfließen: reke se v morje stekajo. Ravn.- Valj. (Rad); — convergieren, Cig.
  98. stəkəłcè, n. dem. steklo, Cig.
  99. stekláč, m. der Vagabund, Mur., M.
  100. 1. stekláča, f. die Vagabundin, Mur., M.

   85.687 85.787 85.887 85.987 86.087 86.187 86.287 86.387 86.487 86.587  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA