Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (86.087-86.186)

  1. sŕšiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, sich borsten, Cig., Mik.
  2. sršúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = sršiti se, Z.
  3. sȓt, m. die Fischgräte, Cig.
  4. srták, m. = jezav človek, srtina 2), BlKr.- Let.
  5. srtę̑l, m. der Zimmerboden, ogr.- Valj. (Rad); izuvši črevlje ne puščaj jih na srtel, ogr.- Raič ( Kol.); (— iz: sred tel = sredi tal, C.).
  6. srtẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sträuben: dlaka srti, vzhŠt.- C.; — scharf, rauh sein: predivo srti, C., Z.; — srteč, struppig, C.; rauh, spießig, Cig.
  7. srtína, f. 1) eine Spitze, Svet. (Rok.); — 2) die Ähre, Svet. (Rok.); — 3) = človek zbadljivih besed, pos. v odgovoru, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), Ravn.- M.
  8. srtínast, adj. s. človek = srtina 2), Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), Ravn.- M.
  9. srtíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. 1) sich sträuben: Srtini se greben njegov (zmajev) DSv.; — 2) = zbadljivo odgovarjati: kaj se srtiniš? Lašče- Erj. (Torb.).
  10. sŕtiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, Hal., C.; puran se srti (kadar je jezen), Dol.- Mik.; — sich über etwas empören, C.
  11. stábəłce, n. dem. stablo; = stebelce, Valj. (Rad), SlN.
  12. stȃbla, f. die Stufe, Krelj; (iz nem. Staffel, prim. štabla).
  13. stáblọ, n. = steblo, Dict.
  14. stágna, -gən, n. pl. = stegne, der Viehtriebweg (meist eingefriedet), Z.; kadar vidiš na ulicah ali na stagnih črno kravo, ne reci, da je črna, Levst. (Zb. sp.).
  15. stája, f. 1) das Stehen: s. na straži, Cv.; — der Stillstand, Cig. (T.); — 2) der Ort des Stehens, der Anstand, Cig., Zora; — 3) die Herberge, das Quartier, Mur., Cig., Npes.-Vraz; — der Standort: vojaške ladje imajo tamkaj svojo stajo, Cv.; — der Viehstandort, C.; nav. pl. staje = ograjen prostor na pašniku, kjer živina o poludne stoji, Cig., Notr.; — staje, die Sennerhütten mit den Stallungen in den Alpen, V.-Cig., Tolm., Bolc; planin in staj je tukaj gori dovolj, Zv.
  16. stajalíšče, n. der Standort, Guts., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; s. (za ladje), die Rhede, Cig., DZ.; (lovsko) s., der Anstand, Jan., Vrt.
  17. stajálọ, n. = stalo, das Gestell, das Postament, Cig., Jan., C.
  18. 1. stájati, -tȃjam, -jem, vb. pf. schmelzen ( trans.), s. se, schmelzen ( intr.), zergehen, aufthauen.
  19. 2. stȃjati, -am, vb. impf. 1) zu stehen pflegen: Paša je na pragu stajal, Npes.-K.; — 2) = stopati, postavljati se: ptič mi je na roko stajal, na gredico pa ni mogel stopiti, Dol.
  20. stájica, f. dem. staja; v uganki: Sladko zgovorna Stajica, Pa v nji so bela Jagnjeta, (= usta, zobje), Vod. (Pes.).
  21. stajna, f. = staja, der Viehstandort, Bes.; ( nam. stajina?).
  22. stȃjnica, f. 1) der Lagerplatz der Schafe: stajnico z drevjem obsaditi, Notr., Z.; — 2) pl. stajnice, die Bank in der Kirche, Dol.- Cig.
  23. stȃkati, * -am, vb. impf. ad stočiti.
  24. stákniti, -nem, vb. pf. = stekniti.
  25. stȃł, -la, m. = stan, kajk.- Valj. (Rad).
  26. stalaktīt, m. viseč kapnik, der Stalaktit.
  27. stáłce, n. dem. stalo; ein kleines Fußgestell, Cig., Bes.
  28. stáłən, -łna, adj. beständig, bleibend, definitiv, constant, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; s. pridevek, stehendes Epitheton, Cig. (T.); stalna količina, stetige Größe, Cig. (T.); — fix: stalna plača, stalna cena, Cig., nk.; stalno namestiti, definitiv anstellen, nk.; — stalne ptice, Standvögel, Cig. (T.); stalna vojska, stehendes Heer, nk.; — verlässlich, haltbar, C.; s. razlog, ein haltbarer Grund, Cig. (T.).
  29. stȃlež, m. = stan; 1) der Zustand, C.; — 2) der Stand, Cig. (T.), DZ., Zora; ( hs.).
  30. stáliš, m. 1) der Wohnort, Mur., C., Danj.- Mik.; — 2) der Stand, die Menschenclasse, Cig. (T.), C., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad); zakonski s., C.; nisem se brigal za njegov stališ, Jurč.; (tudi hs.).
  31. stalíšče, n. 1) der Standort bes. für Thiere, die Hürde, Ig (Dol.), ogr.- C.; prilično stališče i dosta krme, (stálišče) ogr., kajk.- Valj. (Rad); — der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur., ogr.- C., Svet. (Rok.); — 2) das Fundament, Cig., Jan.; hiša ima globoko, močno s., C.; — 3) der Standpunkt (= Gesichtspunkt), Jan., Cig. (T.), nk.
  32. stalíti, -ím, vb. pf. schmelzen ( trans.); s. se, schmelzen ( intr.).
  33. stȃłnica, f. der Fixstern, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.
  34. stȃłnik, m. das Weihnachtsbrot, Št.- Cig.; = kruh, ki ga na sv. biljo spečejo, pojedo pa na sv. treh kraljev dan, Šaleška dol.- Pjk. (Črt.).
  35. stáłnost, f. die Beständigkeit, die Stetigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s. položaja, die Stabilität, Sen. (Fiz.); s. v molitvi, ogr.- Valj. (Rad).
  36. stálọ, n. 1) das Fußgestell, Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), nk.; na srebrnih stalih, Škrinj.- Valj. (Rad); das Stativ, Žnid.; — 2) das Fundament, der Grund, Jan., Burg. (Rok.); s. staviti, den Grund legen, C.; — 3) die Basis, C.; ( fig.) večina je stalo izgubila, SlN.; — 4) der Zustand: človek ostane vsegdar v jednem stalu, ogr.- C.; biti v stalu (= v stanu), C.; — 5) das Stehen: čič ne da nič, stalo pa malo, Z.
  37. stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.- C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.- Valj. ( Glas.), ogr.- C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče- Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein ( germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče- Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.
  38. stanár, -rja, m. der Senne, der Alpenhirt, Štrek., Notr.
  39. stanarína, f. das Quartiergeld, Levst. (Nauk), DZ., nk.
  40. stanarı̑nski, adj. s. razred, die Quartierzinsclasse, Levst. (Nauk).
  41. stānca, f. neka vrsta kitic, die Stanze, Cig. (T.); — it.
  42. stȃnəc, -nca, m. = stanovavec, ogr.- Valj. (Rad).
  43. stȃnək, -nka, m. 1) der Aufenthaltsort, ogr.- Valj. (Rad); die Behausung, die Wohnung, ogr.- C.; župni s., das Pfarrhaus, SlN.; — 2) der Standpunkt: solnce pride na najvišji stanek, ogr.- Valj. (Rad).
  44. staníca, f. 1) das Wohnzimmer, Mur., Cig., Jan., C.; idi v stanico! Ravn.- Valj. (Rad); sedeti v gorki stanici, Jurč.; stanice, die Wohnungsräumlichkeiten, Levst. (Nauk); — 2) die Zelle (im organischen Körper), Cig. (T.), C., Tuš. (B.), (stȃnica), Erj. (Som.); matična s., die Mutterzelle, Cig. (T.); = s. matica, Erj. (Som.); mlada s., die Tochterzelle, Erj. (Som.).
  45. stanìč, -íča, m. der Stand (auf dem Markte), Vrt.
  46. staníčast, adj. zellenförmig, Jan. (H.).
  47. staníčən, -čna, adj. Zellen-: stanı̑čna kožica, die Zellenmembrane, Cig. (T.); stanično jedro, der Zellenkern, Cig. (T.).
  48. stanı̑čje, n. das Zellgewebe, Cig. (T.), Tuš. (B.); tvorilno s., das Cambium; živilno s., das Parenchym, lično s., das Prosenchym, Tuš. (B.).
  49. stanı̑čnica, f. die Zellenpflanze, Cig. (T.).
  50. staničnína, f. der Zellstoff, die Cellulose, Cig. (T.), C., Tuš. (B.), Erj. (Som.).
  51. staniōl, m. die Zinnfolie, das Stanniol, Cig. (T.).
  52. staníšče, n. 1) der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur.; — 2) das Quartier, die Wohnung, Mur., Cig., Jan., C., DZ., Nov.; dati samo s. (Naturalquartier), DZ.; na s. jemati koga, jemandem Unterstand geben, Levst. (Nauk); — das Standquartier, Cig. (T.); glavno s., das Hauptquartier, Jan.
  53. stániti, stȃnem, vb. pf. 1) hintreten, (stanoti) C.; — 2) werden, geschehen, C.; — 3) = nehati, aufhören: dež stane, C.; — 4) = vstati, vzhŠt.- Vest.
  54. stȃnjak, m. das Weihnachtsbrot, C.; — prim. stalnik.
  55. stanjár, -rja, m. der Inwohner, C.
  56. stȃnje, n. 1) das Stehen; stanje in čakanje; s. zvezd, die Constellation, Cig. (T.); — 2) der Zustand, Jan., Z., nk.; železnica je v dobrem stanju, DZ.; začasno s., das Provisorium, DZ.; — 3) das Gebäude, das Wohngebäude, Mur., C., BlKr., jvzhŠt., ogr.- C.; das Wirtschaftsgebäude, Dol.
  57. stanjénje, n. das Aufstehen, (tudi: stanenjè, stánenje), ogr.- Valj. (Rad).
  58. stánjiti, -im, vb. pf. dünn machen, Jan. (H.).
  59. stȃnjšanje, n. die Verdünnung, Cig.
  60. stȃnjšati, -am, vb. pf. = iztanjšati, Cig.
  61. stanjúzati, -am, vb. pf. zerdrücken, dünn pressen, C.
  62. stȃnka, f. die Verspause, h. t.- Cig. (T.), Navr. ( Kres).
  63. stánoga, f. = stonoga, Levst. (Zb. sp.), LjZv.
  64. stȃnoma, adv. im Quartier: kje si stanoma? Polj., Črni Vrh ( Notr.)- Svet. (Rok.).
  65. stanoredník, m. der Quartiermeister: veliki s., der Generalquartiermeister, Cig.
  66. stanótən, -tna, adj., Jan., Levst. (Zb. sp.), pogl. stanoviten.
  67. stápati, -pam, -pljem, vb. impf., ogr.- Let., Mik.; pogl. stopati.
  68. stȃpljanje, n. das Zusammenschmelzen, Cig.
  69. stȃpljati, -am, vb. impf. ad 2. stopiti; 1) zusammenschmelzen, verschmelzen, Cig., Cig. (T.); — 2) schmelzen, abschmelzen, Mur., Cig., Jan.
  70. stár, -rja, m. der Scheffel, ein Getreidemaß (= 2 Metzen, Met.), Cig., C., Trub., Dalm., Gor., Notr., Prim.; — prim. it. stajo, iz: stario, lat. sextarius, Mik. (Et.).
  71. stàr, stára, adj. alt; stari ljudje; star je kakor greh, Erj. (Torb.); star kakor zemlja; stara pravica; stare poti in stare krčme se ne ogibaj! Erj. (Torb.); star mož, staro vino, staro žito, stara petica, stara mera, to je kaj vredno, Levst. (Rok.); stara šara, altes Gerümpel; — stari, der Schwiegervater, C.; stara, die Schwiegermutter, C.; pl. stari, die Alten, die Ableber nach der Übergabe der Realität, Cig.; stari oče, stara mati, der Großvater, die Großmutter; stari, die Großeltern, Cig., Jan.; stari mesec, der abnehmende Mond, jvzhŠt.; starega meseca, bei abnehmendem Mond, C.; — dve leti s., zwei Jahre alt; koliko si star? wie alt bist du? leta staro jagnje, einjähriges Lamm, Met.- Mik.; ( germ.) — stare navade, althergebrachte Gewohnheiten; po starem, in althergebrachter Weise; — staro in mlado, (jung und alt), vse je teklo gledat.
  72. starȃd, f. das alte Rebenholz beim Weinstock, C.
  73. stȃranje, n. das Altern; s. meseca, das Abnehmen des Mondes, Cig.
  74. starašína, m., Cig., Jan. i. dr., pogl. starejšina.
  75. stȃrati, -am, vb. impf. 1) alt machen, Cig.; skrbi ga starajo, Mur.; — s. se, altern; — 2) abplagen, Cig.; kümmern, C.; s. se, sich kümmern, M.; ne starajte se! vzhŠt.- Valj. (Vest.); s. se za koga, kajk.- Valj. (Rad); — 3) hinhalten: uže tri leta me stara s plačilom, Lašče- Levst. (Rok.).
  76. starčè, -ę́ta, m. der Alte, Cig.
  77. stȃrčəc, -čəca, (-čca), m. dem. starec; der Alte, Mik.
  78. 1. stȃrəc, -rca, m. 1) der Alte, der Graukopf; — 2) der nistende Vogel (das Männchen), Cig., Jan.; — 3) odpreti starca, einen Schacht öffnen, V.-Cig.; — 4) panj, iz katerega prvi roj zleti, Gol., Levst. (Beč.); — 5) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Banjščice, Tribuša- Erj. (Torb.); — starci, die Klette (lappa), Josch, Gor.; — eine Art Schwamm, C., ( prim. dedec 12)).
  79. 2. stárəc, -rca, m. dem. star; der Scheffel, C.
  80. starẹ̑jši, m. pl. = starši, Mur.
  81. starẹjšíca, f. = vodilja pri svatovščinah, C.
  82. starẹjšína, m. 1) der Älteste, der Senior (der als solcher ein Amt ausübt), Mur., Cig., Jan.; der Senator, Cig., Jan., nk.; — der Vorsteher, der Vorgesetzte (ohne Rücksicht auf das Alter), Levst. (Nauk); cerkveni s., der Kirchenpropst, Mur., Cig., Jan., Štrek.; s. ceha, der Zunftvorsteher, Cig.; — 2) der Ordner und Leiter einer Hochzeit; — der Zeuge des Bräutigams, C., vzhŠt.
  83. starẹjšı̑nəc, -nca, m. občinski starejšinci, t. j. župan in dva občinska svetnika, die Gemeindevorstandsmitglieder, Levst. (Nauk).
  84. starẹjšíniti, -ı̑nim, vb. impf. = za starejšino biti, Cig., Let.
  85. starẹjšı̑nka, f. die Begleiterin des starejšina bei einer Hochzeit, Pjk. (Črt.); gewöhnlich seine Frau, BlKr.- Let.
  86. starẹjšı̑nski, adj. starejšine se tičoč; starejšinsko opravilo.
  87. starẹ́ti, -ím, vb. impf. altern, Jan.
  88. staríca, f. die Alte, die Greisin, Jan., ogr.- M., SlN., Zora; brezzobe starice, Levst. (Zb. sp.).
  89. 1. starìč, -íča, m. das letzte Mondesviertel, ogr.- C.
  90. 2. starìč, -íča, m. neka davščina: dajal je v pridelkih desetino, gorščino, starič, LjZv.; der Sackzehent, Z., Cig.; — prim. star, m.
  91. staríčən, -čna, adj. ältlich, Mur.- Cig., Jan., Dol.
  92. staríčiti, -ı̑čim, vb. impf. altern, Jan.
  93. staríha, m. ein alter Mann ( zaničlj.), ZgD.
  94. staríhast, adj. = starikav, C.
  95. staríhati, -am, vb. impf. älteln, C.
  96. staríka, f. ein ältlicher Mensch (Mann oder Weib), Lašče- Levst. (Rok.); — ein alter Baum, Cig., C.; — ein alter Schuss an Gewächsen, Cig.; älteres Holz an Reben: letos trs iz starike mladike žene, C.
  97. staríkanje, n. das Altwerden: s. dreves, Nov.
  98. staríkast, adj. = starikav, Cig., C.
  99. staríkati se, -am, vb. impf. älteln, Cig.
  100. starı̑n, m. der Alte, Mur., Danj., Mik.; — = star trs, C.

   85.587 85.687 85.787 85.887 85.987 86.087 86.187 86.287 86.387 86.487  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA