Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (85.987-86.086)

  1. srẹpı̑nski, adj. = srep, Erj. (Torb.).
  2. srẹpoglèd, -glę́da, adj. wildblickend, Levst. (Zb. sp.).
  3. srẹpọ̑st, f. die Grausamkeit, C.
  4. srẹpóta, f. 1) die Riesengröße, Jan.; — 2) das Ungeheuer, Rož.- Jarn. (Rok.).
  5. srẹpotíti se, -ím se, vb. impf. = jeziti se, KrGora.
  6. srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.- Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).
  7. srẹ̑š, m. 1) = srež 1), BlKr.- Let.; — 2) der Weinstein, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.
  8. srẹ̑šnica, f. das Weinsteinsalz, Cig.
  9. sretena, f. das Benedictenkraut (geum rivale), C., Tuš. (B.); (sretina Z.).
  10. srẹ̑ž, m. 1) = ivje, der Rauhreif, V.-Cig., Gor.; der Reif an den Mauern, Cig., Vrt.; — 2) das Roheis, Mur., Cig. (T.), Jes.; večen led in srež goro pokrivata, Slom.; — 3) das erste dünne Eis, Jan.; — die Eisscholle, Mik.; — 4) das Treibeis, Cig., Jan.; srež gre, der Fluss führt Eis mit sich, Cig., Met.; = voda gre v srež, Podgorjane (Goriš.), Štrek. (LjZv.); Drav'ca gre v srež, Npes.-Schein.; Drava je sreža nanesla, SlN.; — 5) die beim Zufrieren des Erdbodens sich hebende Erdkruste, Cig., Rib.; — 6) vinski s., der Weinstein, C.
  11. srẹ́žiti se, -im se, vb. impf. = v srež se izpremenjati, harschen, Cig.; — reka se sreži = srež gre po reki, C.
  12. srẹ̑žnat, adj. = s srežem pokrit: srežnata voda, Z.
  13. srẹ̑žnica, f. das Roheiswasser, C.
  14. sȓh, m. der Schauer, Jan., Trst. (Let.); srhi gredo po meni, ein Schauer überläuft mich, Z.
  15. sȓh, sŕha, adj. sich emporsträubend, Z.; — rauh ( bot.), Cig. (T.).
  16. sȓhast, adj. = srhljiv, Trst. (Let.).
  17. sŕhati, -am, vb. impf. = sršati, C., Z.
  18. sŕhək, -hka, adj. struppicht, C.; — rauh (von Blättern), Z.
  19. sŕhəł, -hla, adj. struppig: konj drži dlako na srhlo, dem Pferde stehen die Haare empor, Z.
  20. srhkolı̑stica, f. = srhkolistnica, Tuš. (R.).
  21. srhkolı̑stnica, f. srhkolistnice, rauhblätterige Pflanzen (asperifoliae), Tuš. (B.).
  22. sŕhniti, sȓhnem, vb. pf. erschaudern, Jan., C.
  23. srholı̑stnica, f. = srhkolistnica, Cig. (T.).
  24. sr̀k, sŕka, m. der Schlurf, Cig., Jan., C.; s. vina, Cig.
  25. sŕka, f. oseba, katera rada srka: take vinske srke, solche "Weinbeißer", SlN.
  26. srkáłən, -łna, adj. saugend: srkalne žile, lymphatische Gefäße, Jan., Cig.
  27. sŕkalica, f. die Saugader, das Lymphgefäß, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  28. srkȃłnica, f. = srkalica, Jan.
  29. srkálọ, n. das Einsaugemittel, Cig.
  30. sŕkati, sȓkam, -čem, vb. impf. schlürfen: rad ga srka, er trinkt gern; — saugen ( phys.), Cig. (T.); — svetlobo s., das Licht absorbieren, Žnid.; ( pogl. piti).
  31. sȓkəc, -kca, m. der Schlurf, Mik.
  32. srketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, Mur., C., Z.; od mraza s., C.
  33. srkljáč, m. der Schlürfer, Cig.
  34. sȓkljaj, m. der Schlurf, der Nipp, Cig., Jan.; s. vina, vode, Slom.- C.; potrebnim ni srkljaja vode privoščil, Ravn.
  35. srkljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, nippen, Cig., Jan.; — kleinweise einsaugen, C.
  36. sŕkniti, sȓknem, vb. pf. einen Schlurf thun.
  37. sŕna, f. 1) das Reh; das Rehweibchen; skače kakor s.; nosi se ko srna, pa nema zrna, C.; — 2) govedje in ovčje ime, Cig., Krn, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.
  38. srnáča, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  39. sŕnast, adj. rehfarben, Cig.
  40. sȓnča, f. ime kravi, Valj. (Rad).
  41. sȓnəc, -nca, m. 1) = srnjak, Habd.- Mik., Mur., Jan., Danj.- Mik.; — 2) ein rehfarbener Ochs, Z.
  42. sŕnica, f. dem. srna; ein kleines (weibliches) Reh; srníca, Levst. (Zb. sp.).
  43. srnìč, -íča, m. das männliche Rehkitzchen, Cig., Levst. (Nauk).
  44. srnı̑čka, f. das weibliche Rehkitzchen, Levst. (Nauk).
  45. srnína, f. das Rehfleisch; — die Rehhaut; iz srnine, rehledern, Cig.
  46. srnjáčək, -čka, m. dem. srnjak; das Rehböcklein, V.-Cig.
  47. srnjȃd, f. das Rehwild, Jan.
  48. srnjákast, adj. rehfarben, V.-Cig.
  49. srnjedlákast, adj. rehhaarig, Let.
  50. srnjenòg, -nǫ́ga, adj. rehfüßig, Cig.
  51. sȓnji, adj. Reh-; srnje meso, srnja koža; — srnjih oči dekletce, Zv.
  52. sȓnka, f. = divja koza, C.
  53. srobọ̑t, m. die Waldrebe (clematis vitalba), Pirc, Met., Ig (Dol.), Gor., Tolm.; (clematis recta), Josch; pereči s., die Brennwurzel (clematis flammula), Cig.; — tudi: srọ̑bot, Dol.
  54. srobọ̑t, f. = srobot m., Cig., Jan.; srọ̑bot, BlKr.
  55. srobọ̑ta, f. = srobot, (sreb-) Met., Dol.
  56. srobotína, f. 1) = srobot, die Waldrebe; coll. Waldreben; — 2) srobọ̑tina, die Alpenrebe (atragene alpina), po hribih med Otlico in Idrijo- Erj. (Torb.).
  57. srobotı̑nka, f. neka vinska trta, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  58. srọ̑botje, n. das Waldrebengesträuch, Josch, BlKr.
  59. srobọ̑tka, f. rdeča s., die Brennwurzel (clematis flammula), (sreb-) Cig.
  60. srọ̑brot, m. = srobot, (srobrat) Medv. (Rok.), LjZv., Gor.
  61. sròk, srǫ́ka, m. 1) s. si dati, sich begrüßen, Meg.- Mik.; — 2) der Reim, Jan., h. t.- Cig. (T.).
  62. sȓp, m. 1) die Sichel; — 2) die Thonschneide der Töpfer, V.-Cig.
  63. sȓp, sŕpa, adj. = srep, rauh, scharf, Mik.; — wild: srpo gledati, Cig., BlKr.; starr: srpo strmeti pred sebe, Glas.
  64. srpáč, m. = srpača, C.
  65. srpáča, f. 1) eine abgenützte, schlechte Sichel, Mur., C.; — 2) das am Ende gekrümmte Astmesser, Cig., C., Svet. (Rok.), Gor.; — 3) = srpica 1), die Jäthaue, Jan., M.; das Jätholz, C.
  66. srpàn, -ána, m. 1) mali s., der Monat Juli; veliki s., der Monat August; — 2) die Kratzdistel (cirsium erisithales), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  67. srpȃnəc, -nca, m. die Kratzdistel (cirsium erisithales), pod Nanosom, na Pivki- Erj. (Torb.).
  68. srpár, -rja, m. der Sichelschmied, der Sichelhändler, Mur., Cig., Jan.
  69. sȓpast, adj. sichelförmig, Mur., Cig., Jan., nk.
  70. sȓpəc, -pca, m. dem. srp; 1) eine kleine Sichel; — 2) der Halbring, Cig.; — 3) die Betonie (betonica off.), Cig., C.
  71. sȓpək, -pka, m. dem. srp; 1) eine kleine Sichel; — 2) die Klammer (in der Schrift), das Einschließungszeichen, Cig., Jan.; mej srpkoma, DZ., Nov.; — 3) = srpičnik, die Färberscharte (serratula tinctoria), Medv. (Rok.); — tudi: srpə̀k, -pkà, Valj. (Rad).
  72. sŕpən, -pna, m. = srpan 1), Meg., Valj. (Rad).
  73. srpentīn, m. der Serpentin ( min.), Jan., Cig.
  74. srpẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf rauschen ( z. B. von dürrem Grase), Cig., M., C.; — iz megle srpi = prši, C.; — panj je srpeč = čebele so nemirne, jezne, Svet. (Rok.); — prim. srp, srep.
  75. sȓpež, m. = srpogled človek, zavidnež, SlN.
  76. srpíca, f. 1) = pralica, die Jäthaue, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; — 2) ein kleineres Abästmesser, das Gartenmesser, Cig., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jezav, srdljiv človek, Dol.; — 4) die Seebinse (scirpus lacustris), C., Tuš. (R.); drnasta s., das Rasenbinsengras (scirpus cespitosus), Cig.
  77. srpìč, -íča, m. dem. srp; das Sichelchen; Sukajmo srpiče, Dekleta mlade! Čb.- Valj. (Rad).
  78. srpíčast, adj. = srpast, Jan. (H.).
  79. srpı̑čək, -čka, m. = srpica 1), die Jäthaue, Dol.- M.
  80. srpı̑čnik, m. die Färberscharte (serratula tinctoria), Z., Hip.- C.; Medv. (Rok.).
  81. srpíšče, n. der Sichelstiel, C.
  82. srpíti se, -ím se, vb. impf. die Haare sträuben: mačka se srpi, Z.
  83. srpjè, n. die Kratzdistel (cirsium carniolicum, c. oleraceum), Josch.
  84. sȓpnik, m. barvarski s., die Färberscharte (serratula tinctoria), Cig.
  85. sȓpnjak, m. das Sichelkraut (sium falcaria), Cig.
  86. sŕsati, -am, vb. impf. = jezno govoriti, BlKr.; s. na koga, jemanden anschnauben, barsch anfahren, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  87. sŕsən, -sna, adj. aus Thierhaaren: srsna odeja, C.
  88. sȓst, -ı̑, f. das Thierhaar, Cig. (T.), C., ogr.- M., Trub.- Mik.; das Borstenhaar, Cig. (T.).
  89. sršȃj, m. der Streifenfarn (asplenium), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  90. sršàn, -ána, m. = sršen, jvzhŠt.
  91. sŕšast, adj. struppig: sršasta krava, C.; — grobwollig, Trst. (Let.).
  92. sŕšati, -ím, vb. impf. die Haare sträuben, struppig sein, Rib.- Mik., C.; — s. na koga, jemandem zürnen, M.; = s. nad koga, Ravn.- Cig.; — = zbadati, DSv.
  93. sŕšen, -ę́na, m. die Hornis (vespa crabro); leti, kakor da bi ga sršeni podili, Cig.; ( fig.) sršene dražiti = ins Wespennest stechen, Mur.; sršene v glavi imeti, mürrisch, verdrießlich sein, Mur.
  94. sršę̑nar, -rja, m. der Wespenbussard (pernis [falco] apivorus), C., Frey. (F.).
  95. sršenják, m. das Hornisnest, C., Z.
  96. sršę́nji, adj. Hornis-: sršenje gnezdo, LjZv.
  97. sršę̑nka, f. neka hruška, C., Mariborska ok., Krško- Erj. (Torb.), jvzhŠt.
  98. sršę̑ta, f. = 2. pitnik, koruza za pičo, ( prim. it. sorghetto), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  99. sršẹ́ti, -ím, vb. impf. = sršati, Cig., Jan., Rib.; obrvi so mu sršele, ko dve metli, Levst. (Zb. sp.).
  100. sršíca, f. eine Art Henne, C.

   85.487 85.587 85.687 85.787 85.887 85.987 86.087 86.187 86.287 86.387  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA