Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (85.987-86.086)
-
srẹpı̑nski, adj. = srep, Erj. (Torb.).
-
srẹpoglèd, -glę́da, adj. wildblickend, Levst. (Zb. sp.).
-
srẹpọ̑st, f. die Grausamkeit, C.
-
srẹpóta, f. 1) die Riesengröße, Jan.; — 2) das Ungeheuer, Rož.- Jarn. (Rok.).
-
srẹpotíti se, -ím se, vb. impf. = jeziti se, KrGora.
-
srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.- Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).
-
srẹ̑š, m. 1) = srež 1), BlKr.- Let.; — 2) der Weinstein, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.
-
srẹ̑šnica, f. das Weinsteinsalz, Cig.
-
sretena, f. das Benedictenkraut (geum rivale), C., Tuš. (B.); (sretina Z.).
-
srẹ̑ž, m. 1) = ivje, der Rauhreif, V.-Cig., Gor.; der Reif an den Mauern, Cig., Vrt.; — 2) das Roheis, Mur., Cig. (T.), Jes.; večen led in srež goro pokrivata, Slom.; — 3) das erste dünne Eis, Jan.; — die Eisscholle, Mik.; — 4) das Treibeis, Cig., Jan.; srež gre, der Fluss führt Eis mit sich, Cig., Met.; = voda gre v srež, Podgorjane (Goriš.), Štrek. (LjZv.); Drav'ca gre v srež, Npes.-Schein.; Drava je sreža nanesla, SlN.; — 5) die beim Zufrieren des Erdbodens sich hebende Erdkruste, Cig., Rib.; — 6) vinski s., der Weinstein, C.
-
srẹ́žiti se, -im se, vb. impf. = v srež se izpremenjati, harschen, Cig.; — reka se sreži = srež gre po reki, C.
-
srẹ̑žnat, adj. = s srežem pokrit: srežnata voda, Z.
-
srẹ̑žnica, f. das Roheiswasser, C.
-
sȓh, m. der Schauer, Jan., Trst. (Let.); srhi gredo po meni, ein Schauer überläuft mich, Z.
-
sȓh, sŕha, adj. sich emporsträubend, Z.; — rauh ( bot.), Cig. (T.).
-
sȓhast, adj. = srhljiv, Trst. (Let.).
-
sŕhati, -am, vb. impf. = sršati, C., Z.
-
sŕhək, -hka, adj. struppicht, C.; — rauh (von Blättern), Z.
-
sŕhəł, -hla, adj. struppig: konj drži dlako na srhlo, dem Pferde stehen die Haare empor, Z.
-
srhkolı̑stica, f. = srhkolistnica, Tuš. (R.).
-
srhkolı̑stnica, f. srhkolistnice, rauhblätterige Pflanzen (asperifoliae), Tuš. (B.).
-
sŕhniti, sȓhnem, vb. pf. erschaudern, Jan., C.
-
srholı̑stnica, f. = srhkolistnica, Cig. (T.).
-
sr̀k, sŕka, m. der Schlurf, Cig., Jan., C.; s. vina, Cig.
-
sŕka, f. oseba, katera rada srka: take vinske srke, solche "Weinbeißer", SlN.
-
srkáłən, -łna, adj. saugend: srkalne žile, lymphatische Gefäße, Jan., Cig.
-
sŕkalica, f. die Saugader, das Lymphgefäß, Cig. (T.), Erj. (Som.).
-
srkȃłnica, f. = srkalica, Jan.
-
srkálọ, n. das Einsaugemittel, Cig.
-
sŕkati, sȓkam, -čem, vb. impf. schlürfen: rad ga srka, er trinkt gern; — saugen ( phys.), Cig. (T.); — svetlobo s., das Licht absorbieren, Žnid.; ( pogl. piti).
-
sȓkəc, -kca, m. der Schlurf, Mik.
-
srketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, Mur., C., Z.; od mraza s., C.
-
srkljáč, m. der Schlürfer, Cig.
-
sȓkljaj, m. der Schlurf, der Nipp, Cig., Jan.; s. vina, vode, Slom.- C.; potrebnim ni srkljaja vode privoščil, Ravn.
-
srkljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, nippen, Cig., Jan.; — kleinweise einsaugen, C.
-
sŕkniti, sȓknem, vb. pf. einen Schlurf thun.
-
sŕna, f. 1) das Reh; das Rehweibchen; skače kakor s.; nosi se ko srna, pa nema zrna, C.; — 2) govedje in ovčje ime, Cig., Krn, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.
-
srnáča, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
-
sŕnast, adj. rehfarben, Cig.
-
sȓnča, f. ime kravi, Valj. (Rad).
-
sȓnəc, -nca, m. 1) = srnjak, Habd.- Mik., Mur., Jan., Danj.- Mik.; — 2) ein rehfarbener Ochs, Z.
-
sŕnica, f. dem. srna; ein kleines (weibliches) Reh; srníca, Levst. (Zb. sp.).
-
srnìč, -íča, m. das männliche Rehkitzchen, Cig., Levst. (Nauk).
-
srnı̑čka, f. das weibliche Rehkitzchen, Levst. (Nauk).
-
srnína, f. das Rehfleisch; — die Rehhaut; iz srnine, rehledern, Cig.
-
srnjáčək, -čka, m. dem. srnjak; das Rehböcklein, V.-Cig.
-
srnjȃd, f. das Rehwild, Jan.
-
srnjákast, adj. rehfarben, V.-Cig.
-
srnjedlákast, adj. rehhaarig, Let.
-
srnjenòg, -nǫ́ga, adj. rehfüßig, Cig.
-
sȓnji, adj. Reh-; srnje meso, srnja koža; — srnjih oči dekletce, Zv.
-
sȓnka, f. = divja koza, C.
-
srobọ̑t, m. die Waldrebe (clematis vitalba), Pirc, Met., Ig (Dol.), Gor., Tolm.; (clematis recta), Josch; pereči s., die Brennwurzel (clematis flammula), Cig.; — tudi: srọ̑bot, Dol.
-
srobọ̑t, f. = srobot m., Cig., Jan.; srọ̑bot, BlKr.
-
srobọ̑ta, f. = srobot, (sreb-) Met., Dol.
-
srobotína, f. 1) = srobot, die Waldrebe; coll. Waldreben; — 2) srobọ̑tina, die Alpenrebe (atragene alpina), po hribih med Otlico in Idrijo- Erj. (Torb.).
-
srobotı̑nka, f. neka vinska trta, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
-
srọ̑botje, n. das Waldrebengesträuch, Josch, BlKr.
-
srobọ̑tka, f. rdeča s., die Brennwurzel (clematis flammula), (sreb-) Cig.
-
srọ̑brot, m. = srobot, (srobrat) Medv. (Rok.), LjZv., Gor.
-
sròk, srǫ́ka, m. 1) s. si dati, sich begrüßen, Meg.- Mik.; — 2) der Reim, Jan., h. t.- Cig. (T.).
-
sȓp, m. 1) die Sichel; — 2) die Thonschneide der Töpfer, V.-Cig.
-
sȓp, sŕpa, adj. = srep, rauh, scharf, Mik.; — wild: srpo gledati, Cig., BlKr.; starr: srpo strmeti pred sebe, Glas.
-
srpáč, m. = srpača, C.
-
srpáča, f. 1) eine abgenützte, schlechte Sichel, Mur., C.; — 2) das am Ende gekrümmte Astmesser, Cig., C., Svet. (Rok.), Gor.; — 3) = srpica 1), die Jäthaue, Jan., M.; das Jätholz, C.
-
srpàn, -ána, m. 1) mali s., der Monat Juli; veliki s., der Monat August; — 2) die Kratzdistel (cirsium erisithales), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
-
srpȃnəc, -nca, m. die Kratzdistel (cirsium erisithales), pod Nanosom, na Pivki- Erj. (Torb.).
-
srpár, -rja, m. der Sichelschmied, der Sichelhändler, Mur., Cig., Jan.
-
sȓpast, adj. sichelförmig, Mur., Cig., Jan., nk.
-
sȓpəc, -pca, m. dem. srp; 1) eine kleine Sichel; — 2) der Halbring, Cig.; — 3) die Betonie (betonica off.), Cig., C.
-
sȓpək, -pka, m. dem. srp; 1) eine kleine Sichel; — 2) die Klammer (in der Schrift), das Einschließungszeichen, Cig., Jan.; mej srpkoma, DZ., Nov.; — 3) = srpičnik, die Färberscharte (serratula tinctoria), Medv. (Rok.); — tudi: srpə̀k, -pkà, Valj. (Rad).
-
sŕpən, -pna, m. = srpan 1), Meg., Valj. (Rad).
-
srpentīn, m. der Serpentin ( min.), Jan., Cig.
-
srpẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf rauschen ( z. B. von dürrem Grase), Cig., M., C.; — iz megle srpi = prši, C.; — panj je srpeč = čebele so nemirne, jezne, Svet. (Rok.); — prim. srp, srep.
-
sȓpež, m. = srpogled človek, zavidnež, SlN.
-
srpíca, f. 1) = pralica, die Jäthaue, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; — 2) ein kleineres Abästmesser, das Gartenmesser, Cig., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jezav, srdljiv človek, Dol.; — 4) die Seebinse (scirpus lacustris), C., Tuš. (R.); drnasta s., das Rasenbinsengras (scirpus cespitosus), Cig.
-
srpìč, -íča, m. dem. srp; das Sichelchen; Sukajmo srpiče, Dekleta mlade! Čb.- Valj. (Rad).
-
srpíčast, adj. = srpast, Jan. (H.).
-
srpı̑čək, -čka, m. = srpica 1), die Jäthaue, Dol.- M.
-
srpı̑čnik, m. die Färberscharte (serratula tinctoria), Z., Hip.- C.; Medv. (Rok.).
-
srpíšče, n. der Sichelstiel, C.
-
srpíti se, -ím se, vb. impf. die Haare sträuben: mačka se srpi, Z.
-
srpjè, n. die Kratzdistel (cirsium carniolicum, c. oleraceum), Josch.
-
sȓpnik, m. barvarski s., die Färberscharte (serratula tinctoria), Cig.
-
sȓpnjak, m. das Sichelkraut (sium falcaria), Cig.
-
sŕsati, -am, vb. impf. = jezno govoriti, BlKr.; s. na koga, jemanden anschnauben, barsch anfahren, Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
sŕsən, -sna, adj. aus Thierhaaren: srsna odeja, C.
-
sȓst, -ı̑, f. das Thierhaar, Cig. (T.), C., ogr.- M., Trub.- Mik.; das Borstenhaar, Cig. (T.).
-
sršȃj, m. der Streifenfarn (asplenium), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
-
sršàn, -ána, m. = sršen, jvzhŠt.
-
sŕšast, adj. struppig: sršasta krava, C.; — grobwollig, Trst. (Let.).
-
sŕšati, -ím, vb. impf. die Haare sträuben, struppig sein, Rib.- Mik., C.; — s. na koga, jemandem zürnen, M.; = s. nad koga, Ravn.- Cig.; — = zbadati, DSv.
-
sŕšen, -ę́na, m. die Hornis (vespa crabro); leti, kakor da bi ga sršeni podili, Cig.; ( fig.) sršene dražiti = ins Wespennest stechen, Mur.; sršene v glavi imeti, mürrisch, verdrießlich sein, Mur.
-
sršę̑nar, -rja, m. der Wespenbussard (pernis [falco] apivorus), C., Frey. (F.).
-
sršenják, m. das Hornisnest, C., Z.
-
sršę́nji, adj. Hornis-: sršenje gnezdo, LjZv.
-
sršę̑nka, f. neka hruška, C., Mariborska ok., Krško- Erj. (Torb.), jvzhŠt.
-
sršę̑ta, f. = 2. pitnik, koruza za pičo, ( prim. it. sorghetto), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
-
sršẹ́ti, -ím, vb. impf. = sršati, Cig., Jan., Rib.; obrvi so mu sršele, ko dve metli, Levst. (Zb. sp.).
-
sršíca, f. eine Art Henne, C.
85.487 85.587 85.687 85.787 85.887 85.987 86.087 86.187 86.287 86.387
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani