v (85.887-85.986)

85887. srebrnìč, -íča, m. der Schimmel: konjiči srebrniči, Vrt.
85888. srebrník, m. der Silberling, die Silbermünze; za dvajset srebrnikov prodajo Jožefa, Ravn.; Valj. (Rad).
85889. srebrnína, f. das aus Silber Verfertigte: die Silberware, das Silbergeräth, das Silbergeschmeide; — das Silbergeld, M.
85890. srebrníti, -ím, vb. impf. = srebriti, Dict.
85891. srebrnjénje, n. das Versilbern, Cig.
85892. srebȓnkast, adj. silberfarbig, M.
85893. srebrọ̑, n. das Silber; čisto s., das Feinsilber; pokalno s., das Knallsilber, DZ.; — živo s., das Quecksilber; nemiren kakor živo s.; pokalno živo s., das Knallquecksilber, DZ.
85894. srebrokrìł, -kríla, adj. silberbeschwingt, Cig.
85895. srebrolàs, -lása, adj. silberhaarig, Cig.
85896. srebrolìst, -lísta, adj. silberblätterig, Cig.
85897. srebronǫ́sən, -sna, adj. silberführend, Cig. (T.).
85898. srebropẹ̀n, -pẹ́na, adj. silberschäumig: srebropena voda, LjZv.
85899. srebroploščenína, f. silberplattierte Ware, DZ.
85900. srebrosijȃjən, -jna, adj. silberblinkend, Jan. (H.).
85901. srebrot, m., Cig., pogl. srobot.
85902. srẹbúlja, f. = srebolja, Jan.
85903. srẹbúntati, -am, vb. impf. schlürfen, nippen, C.
85904. srẹbútati, -am, vb. impf. stark schlürfen, Gor.- M., Mik., Zora- C., Savinska dol.- C.
85905. srę́ča, f. das Glück: 1) = das Geschick; s. je opotočna, das Glück ist kugelrund; = s. na razpotju sedi, Mur., Cig.; s. ima spredaj lase, zadaj je gola, Cig.; bojna s., das Waffenglück, Cig., Jan.; slepa s., blinder Zufall, Cig.; dobre sreče biti, Glück haben, Cig., C.; dobra s., das Gelingen, C.; Bog daj dobro srečo! (tako pozdravljajo posebno ljudi, ki so pri kakem delu; tudi samo z besedama: dobro srečo! srečo dobro!); dati kaj za dobro srečo (ein Geschenk z. B. des Weinkäufers an die Hausfrau), Kr.; srečo dati komu, jemanden begrüßen, ihm die Hand reichen; srečo si dati = posloviti se, KrGora; na dobro srečo, C.; na srečo, aufs Gerathewohl, Cig.; = na slepo srečo, Jan.; na srečo vreči, metati, losen, ogr.- C.; srečo vreči, srečo izkusiti, das Glück versuchen, das Los über etwas werfen, Cig.; sreča pade na koga, das Los fällt auf jemanden, C.; — 2) = das günstige Geschick; prva sreča gre za peč sest, prima fortuna fallax, V.-Cig.; sreča te čaka, es steht dir ein Glück bevor; sreča njegova je bila, es war sein Glück; vsa sreča, da —, ein Glück, dass —; po vsej sreči, zum größten Glück; po sreči, k sreči, zum Glück, glücklicherweise; po sreči iti, glücklich vonstatten gehen; po sreči se iziti, einen glücklichen Ausgang nehmen; to je po sreči, ne po umeči, er hat mehr Glück wie Verstand, Ist.- Cig.; v sreči in nesreči; ako Bog da srečo; ima srečo; nima sreče; sreča mu streže, godi, das Glück ist ihm geneigt, Cig.; = sreča mu je mila, Cig.; vpili bodo: sreča bodi, sreča bodi! (Glück zu!) Dalm.; sreča bodi kralju Salomonu! Dalm.; — (srenča, na zapadu- Mik.).
85906. srę́čati, srę̑čam, vb. pf. begegnen: s. koga; srečala sva se; kedaj te bo pamet srečala? wann wirst du zu Verstand kommen?
85907. srę́čən, -čna, adj. glücklich; srečen človek; srečno življenje; srečnega storiti koga, jemanden glücklich machen; srečno potovati, priti kam; srečen (-čno) pot! glückliche Reise! = srečno hodi! C.; srečno! lebe(t) wohl! (pozdrav pri razhodu); srečne oči! = ich bin glücklich dich zu sehen! srečne oči, ki četveroperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo trgajo! Erj. (Torb.).
85908. srečenòs, -nǫ́sa, m. = srečenosec, Jan.
85909. srečenǫ̑səc, -sca, m. der Glücksbote, Jan.
85910. sréči, sréčem, vb. pf. dan s., den Tag bestimmen (diem dicere), Meg.- Mik.
85911. srę́čica, f. dem. sreča; das liebe Glück; — srečico praviti, prophezeien: s. praviti kakor ciganke, Dict.
85912. srę̑čka, f. dem. sreča; 1) srečko dati komu, jemandem die Hand zum Gruß reichen; daj srečko! ( pos. otrokom se tako pravi); — 2) das Lotterielos, Cig., Jan., C., nk.; srečke vzdigovati, Lose ziehen, Jan.
85913. srę̑čkanje, n. das Losen, die Ziehung (der Lose), C., nk.
85914. srę̑čkati, -am, vb. impf. Lose ziehen, losen, Cig., Jan., nk.
85915. srę̑čnež, m. der Glücksmensch, das Glückskind, Jan., Zora.
85916. srę̑čnik, m. = srečnež, Jan. (H.).
85917. srečnják, m. = srečnež, V.-Cig.
85918. srę́čnost, f. die Glücklichkeit, Mur., Cig.; kje je tedaj vaša srečnost? Jap. (Sv. p.); upa s., Levst. (Zb. sp.).
85919. srẹ̑d, -ı̑, f. der Mittelpunkt, das Centrum, Jan., Cig. (T.).
85920. srẹ̀d, praep. c. gen. = sredi, Cig., Jan.; s. Turškega, Npes.-K.
85921. srẹ́da, f. 1) die Mitte; v sredi stati, v sredo stopiti; od konca do srede; po sredi razsekati, mitten entzweihauen; črez sredo prelomiti, mitten entzweibrechen; — der Mittelpunkt, Cig.; v sredo zadeti, ins Centrum treffen; v sredi, v zlati skledi = golden ist die Mittelstraße, Cig., Nov.; — 2) das Mittel, Krelj, Trub.; s. in pot, das Mittel und die Art und Weise, C.; — 3) srẹ̑da, die Mittwoche; sredpostna s., die Mittfasten.
85922. srẹdánja, f. 1) die Mitte, der mittelste Kern, V.-Cig.; — 2) die Mittelgattung, V.-Cig.; — 3) die Mitteltafel im Fassboden, Z.
85923. srẹ̑dba, f. die Vermittelung, die Intervention, ogr.- C.
85924. srẹ̑dbən, -bəna, adj. Vermittelungs-, ogr.- C.
85925. srẹ̑dbənica, f. die Mittlerin, ogr.- C.
85926. srẹ̑dbənik, m. der Mittler, ogr.- C.
85927. srẹ̑dbina, f. die Mitte, ogr.- Valj. (Rad).
85928. srẹ̑dək, -dka, m. 1) die Mitte, Z., DZ.; — der Mittelpunkt, Cig.; — das Mitteltheil, Z.; der mittlere Theil des Fassbodens, C.; — die Raingrenze zwischen zwei Feldern, vzhŠt., C.; — 2) das Mittel, das Medium, Jan., Rog.- Valj. (Rad), ZgD.
85929. srẹ̑dež, m. der mittlere Theil, bes. der Kern des Salat- oder Kohlhauptes, vzhŠt.
85930. srẹ́di, praep. c. gen. mitten in (unter, auf etc.); s. mesta stanovati; s. sovražnikov; s. morja, mitten auf dem Meere; s. zime, mitten im Winter; do sredi polja, bis zur Mitte des Feldes.
85931. srẹdíca, f. der innere Theil einer Sache: die Brotkrume; — das Kernholz der Bäume; — das Fleisch der Früchte, Jan.; — kostna s., die Knochensubstanz, Erj. (Som.).
85932. srẹdína, f. der mittlere Theil, die Mitte; s. vojske, das Centrum, Cig.; s. zemlje, der Mittelpunkt der Erde, Cig.; — das Innere (eines Landes), Cig. (T.); — das harte, schwarze Holz, das Kernholz, C.
85933. srẹdı̑nəc, m. der Mittelfinger, C., Vrt.
85934. srẹdı̑nski, adj. zur Mitte gehörig: sredinska globina (globokost) soda, die Spundtiefe eines Fasses, Cig. (T.); — Central-, Cig.; sredinska akademija, Navr. (Kop. sp.); ( pogl. osrednji).
85935. srẹdíšče, n. der Mittelpunkt, das Centrum, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
85936. srẹdíščən, -čna, adj. zum Mittelpunkt gehörig, Central-, Cig.; sredı̑ščni kot, der Mittelpunktswinkel, Cig. (T.); središčni žarki, die Centralstrahlen, Žnid.
85937. srẹdı̑ščnica, f. die Centrallinie, Cel. (Geom.).
85938. srẹ́diti, -im, vb. impf. 1) concentrieren, Cig. (T.); — 2) vermitteln, Meg.
85939. srẹdlẹ́tọ, n. die Jahresmitte, die Sommersmitte, Mur., Mik.
85940. srẹ̑dmo, adv. mittelmäßig, Meg.- Mik.
85941. srẹ̑dnica, f. die Vermittlerin, Cig., Jan.; srẹdníca, Mur.
85942. srẹ̑dnik, m. der Vermittler, Dict., Guts., Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Krelj, Schönl., Jap., Levst. (Pril.); srẹdník, Mur.; — der Schiedsmann, Meg., Dict.; (tudi stsl.).
85943. srẹ̑dnjak, m. 1) der mittlere Theil, Valj. (Rad); — 2) srẹdnják, der Mittelfinger, Mur., Cig.
85944. srẹdnjelatı̑nski, adj. mittellateinisch, nk.
85945. srẹdnjerę̑pəc, -pca, m. srednjerepci, Halbschwänze, Mittelkrebse, h. t.- Cig. (T.).
85946. srẹdnjetŕpən, -pna, adj. s. glagol, verbum neutropassivum ( gramm.), Cig. (T.).
85947. srẹ̑dnji, adj. in der Mitte sich befindend, der mittlere, Mittel-; srednja vrsta; srednje bruno; s. prst, der Mittelfinger; srednja šola, die Mittelschule; srednji vek, das Mittelalter, nk.; srednji spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); srednja pot, najboljša pot; srednja ladja, das Mittel- oder Hauptschiff ( arch.), Cig. (T.); srednji pojem, der Mittelbegriff ( phil.), Cig. (T.); — durchschnittlich; srednja cena, der Durchschnittspreis; srednje število, die Durchschnittszahl, Cig. (T.); srednja brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — von mittlerer Quantität oder Qualität; srednja letina, mittelmäßige Jahresfechsung; srednje velikosti, von mittlerer Größe; srednje velik, mittelgroß; — s. spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); — indifferent ( phys.), Cig. (T.), ( rus.).
85948. srẹ̑dnjica, f. vsaka reč, ki je v sredi, Zilj., Jarn. (Rok.); der Mittelstrich, die Mittellinie, C.; — das mittlere Bodenbrett am Fasse, Cig., C.; — der Wulst am Dreschflegel, Cig.
85949. srẹ̑dnjik, m. 1) der Mittelfinger, Jan.; — 2) der Mittelzahn, C.; — 3) das mittlere Fassbodenstück, Mur., C.; — 4) das mittlere Beet eines Ackers, Mur.
85950. srẹ̑dnjost, f. die Mittelmäßigkeit, Jan.
85951. srẹdobẹ́žən, -žna, adj. centrifugal, Cig., Jan., Cig. (T.); srẹdobẹ̑žni stroj, die Schwungmaschine, Sen. (Fiz.).
85952. srẹdobẹ́žnost, f. die Centrifugalkraft, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
85953. srẹdogọ̑rje, n. das Mittelgebirge, Cig. (T.).
85954. srẹdogrǫ̑dje, n. die Brustbeingegend, Cig. (T.).
85955. srẹdogrǫ̑dnica, f. (mrena) s., die Brustscheidewand, das Mittelfell (mediastinum), Cig. (T.).
85956. srẹdopóstən, -stna, adj. Mittfasten-: sredopostna nedelja, Navr. (Let.); — nav. sredposten.
85957. srẹdostȏłpje, n. der Säulenschaft, Cig., Cig. (T.); — rus.
85958. srẹdotę́žən, -žna, adj. centripetal, Cig., Jan., Cig. (T.).
85959. srẹdotę́žnost, f. die Centripetalkraft, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
85960. srẹdotǫ̑čje, n. = središče, der Mittelpunkt, das Centrum, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., Zora; — rus.
85961. srẹdotrẹbȗšje, n. der Mittelbauch, Cig. (T.).
85962. srẹdozę̑məljski, adj. = sredozemen, Cig., Jan.
85963. srẹdozę́mən, -mna, adj. Mittellands-, mittelländisch: sredozemno gorovje, morje, Cig., Cig. (T.); — rus.
85964. srẹdozę̑mski, adj. = sredozemen, Jan. (H.).
85965. srẹdozı̑məc, -mca, m. 1) ein Heiliger, dessen Gedächtnistag in die Mitte des Winters fällt, C., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); mraz kakor o sredozimcih, Z.; — 2) ein in der Mitte des Winters geborener Mensch, C.
85966. srẹ́dpost, m. die Mittfasten, Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.).
85967. srẹ́dščina, f. das Mittelding, C.
85968. srẹdzíma, f. die Mitte des Winters, Mur., Danj.- Mik.
85969. srẹdzímski, adj. zur Mitte des Winters gehörig, Mur.
85970. srẹ̀j, praep. c. gen., Mur., C., pogl. sredi.
85971. srẹjpóstən, -stna, adj., Levst. (Rok.), pogl. sredposten.
85972. srę̑msa, f. = čremsa, Jan., Valj. (Rad).
85973. srę̑mša, f. = čremsa, Mik., Valj. (Rad).
85974. srẹ̑n, m. 1) der Rauhreif, C., Mik., Dol.; sren se na laseh, na dlaki ob hudem mrazu dela, C.; — 2) die gefrorene, harsch gewordene Schneerinde, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.; sren drži, da lahko hodiš po njem, Gor.; po srenu klasje pobirati = sein Brot auf unrechtem Wege suchen, Mur.
85975. srẹ̑nast, adj. 1) mit Rauhreif bedeckt, Dol.; — 2) harsch: srenasti sneg, Mur., Cig.
85976. srẹ̑nəc, -nca, m. = sren 1), Jan.
85977. srẹ̑nj, m. 1) = sren 1), Štrek.; srenj stoji po drevju, po travi, BlKr.; — 2) = sren 2), Jan., Mik., Valj. (Rad), Litija- Štrek. (LjZv.); — 3) der Eisstoß, Podgorjane (Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
85978. srẹ̑nja, f. 1) die Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Gor.- Svet. (Rok.); ( eig. "Hauptort mehrerer Gemeinden, stsl. srêdьnja" Mik.); — 2) die Gemeindevertretung: v srenjo voliti koga, Gor.; — 3) die Gemeindesitzung: srenjo napovedati, v srenjo iti, Z.
85979. srẹnjáč, m. = srenjan, C.
85980. srẹnjàn, -ána, m. das Gemeindemitglied, C.
85981. srẹ̑njčan, m. = srenjan, LjZv.
85982. srẹ̑njəc, -njca, m. = srenjan, Jan. (H.).
85983. srẹ̑njski, adj. Gemeinde-, Cig., Jan.
85984. srẹ̑p, srẹ́pa, adj. 1) = grozen, grausam, Cig., C., Cig. (T.); srepo križanje, Skal.- M.; Požela jih je srepa smrt, Greg.; — wild: srepa ino strašna množica, Skal.- Let.; = hud, strašen: srepo ga je pogledal, Podkrnci- Erj. (Torb.); bil je srepega pogleda, Jurč.; — srepo gledati, stier blicken, Savinska dol.; — 2) ungeheuer, sehr groß, Jan., M., Rož.- Jarn. (Rok.); — srepo (= grozno) se ustrašijo, Krelj- M.
85985. srẹ̑pež, m. = grozan, strašan človek, Erj. (Torb.).
85986. srẹpínja, f. die Schauderhaftigkeit, Ip.- Mik.

   85.387 85.487 85.587 85.687 85.787 85.887 85.987 86.087 86.187 86.287  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani