Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (85.687-85.786)

  1. spriję́ti se, sprímem se, vb. pf. 1) einander fassen, packen; psi so se sprijeli; z bajoneti se s., mit dem Bajonett einander angreifen; s. se s kom, mit jemandem handgemein werden; — 2) aneinander haften oder kleben bleiben; dile so se sprijele; — voda se ne sprime z oljem, Z.; — oblaki se sprimejo, die Wolken verdichten sich, Cig.; — 3) to se sprime, das passt zueinander, Z.
  2. sprı̑mək, -mka, m. = labora, das Conglomerat, Cig. (T.); — ( pren.) čuden s. zastarelih in preperelih oblik, LjZv.; — die Breccie: labora je povsem podobna sprimku, samo da so v sprimku posamični kosovi robati, v labori pa obličasti, Erj. (Min.).
  3. spristáti se, sprístojim se, vb. impf. = pristati, sich ziemen, C.
  4. sprístən, -stna, adj. = pristojen, schicklich, M., Z., Rib.- Burg. (Rok.).
  5. sprǫ̑ga, f. die Weberspreize, Z., M.; = pl. sproge, kajk.- Valj. (Rad).
  6. sprōha, f. obrabljena in zglodana metla (od it. sprocco, Reisbündel), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  7. spròj, sprója, m. = sproga, das Spannholz (der Weber), V.-Cig.
  8. sprǫ̑je, f. pl. das Spannholz (der Weber), Cig.; — pogl. sproga.
  9. sprósta, adv. einfach, kurz: s. vse, Levst. (Nauk).
  10. sprostı̑, f. pl. = sproga, sproj, V.-Cig.
  11. 1. sprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. emporstrecken: sprostrt, aufrecht, steif, schön gewachsen ( v. Menschen), C.; ( nam. vzp-).
  12. 2. sprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf., pogl. izprostreti.
  13. sprọ̑tən, -tna, adj. Gegen-, Mur.; sprotni podpis, die Contrasignierung, Jan.; — gegenseitig, Mur., Jan.; sprotna ljubezen, Mur.
  14. sprọ̑ti, I. adv. für jeden einzelnen Fall, jedesmal sogleich; s. plačujem; s. vse pozabiš; kar čmrli nabero, s. snedo; — sogleich, ohne Verzug: s. je skočil va-me, Levst. (M.); s. je poginil, Z.; — II. praep. c. dat. = proti, Mur., C.
  15. sprotilẹ̑tje, n. der Frühling, Mur., Cig.
  16. sprọ̑tje, adv. = sproti, jvzhŠt.; s. izpečavati kaj, Glas.
  17. sprotolẹ̑tje, n., ogr.- Mik.; pogl. sprotiletje.
  18. sprǫ̑ž, m. das Losdrücken, der Abdruck ( z. B. an einem Geschosse, einer Uhr), C.; — prim. sprožiti.
  19. sprožȃj, m. = sprož, Cig.
  20. sprǫ̑žək, -žka, m. 1) der Anlass, C.; s. vojske, Nov.; — 2) der Vorschlag, der Antrag, C.
  21. sprǫ́žən, -žna, adj. = prožen, elastisch, Cig.
  22. sprǫ́ženje, n. das Losdrücken; — die Veranlassung, Cig.; — die Anregung, Cig.
  23. sprožı̑łnik, m. = sprožilo, Cig.
  24. sprožílọ, n. 1) = sprož, Cig.; — 2) = nastava ali progla v ptičjo lov, Vrsno- Erj. (Torb.).
  25. sprožı̑telj, m. der Anreger, SlN.- C., nk.
  26. sprǫ́žiti, -im, vb. pf. losgehen machen; puško s., das Gewehr losdrücken; uro s., die Uhr in Gang bringen; s. jezik, die Zunge lösen, Cig.; s. se, losgehen; puška se je sprožila; — ins Rollen bringen, in Bewegung bringen: kamen s., da teče navzdol, drevo s., če je kje obviselo, Svet. (Rok.); s. se, ins Rollen, in Bewegung kommen; — veranlassen, in Anregung bringen, Cig., Jan., C., DZ., nk.; beseda besedo sproži, ein Wort gibt das andere, Z.; vprašanje s., eine Frage aufwerfen, Cig. (T.); — ( nam. vzp-).
  27. sprǫ̑žljaj, m. 1) der Drücker am Gewehre, Jan.; — 2) der Anlass, C.; das Motiv, Cig.
  28. sprožníca, f. 1) das Fangeisen mit einer Feder, Cig.; — das Springhäuschen zum Vogelfang, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Gewehrhahn, C., Vod. (Izb. sp.).
  29. sprožník, m. der Abdrücker, der Drucknagel, Cig.
  30. sprstenẹ́ti, -ím, vb. pf. zur Dammerde werden, in Humus verwandelt werden, vererden, Cig., Jan., M.; mnoge živali so v prsti strohnele ali sprstenele, Vrtov. (Km. k.); sprsteneli goveji gnoj, Cv.; — verwittern, Šol.; — vermodern, Cig.
  31. sprstenína, f. = sprstenele stvari, C.; die Dammerde, Cig., Nov.; lesna s., die Holzerde, Cig.; — das Verwitterungsproduct: ilovnina je neka sprstenina raznesena iz nekdanjih trdih kamenov, Vrtov. (Km. k.).
  32. spŕtati, -am, vb. pf. eine Last abnehmen, entlasten, Cig.
  33. sprtı̑ja, f. = razprtija, Cig., Jan.
  34. spŕtiti, -pȓtim, vb. pf. = sprtati, Cig.
  35. spȓtost, f. die Steilheit, Jan. (H.); — prim. 1. spreti se 1).
  36. spȓž, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Sovinjak pri Bolzetu ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. sprež.
  37. spŕželj, m. = mrčes, das Insect, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  38. spržẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Staub werden, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  39. spŕžiti se, -im se, vb. pf. = (od suhote) v prah se zdrobiti, BlKr.
  40. spȗh, m. die Geschwulst, C.; — etwas Aufgetriebenes, C.; — der Aussatz, Cig.; — prim. spuhniti se.
  41. spúhati, -am, vb. pf. wegblasen, Jan. (H.).
  42. spuhlína, f. der Blasenausschlag, die Blatter, Jan., C., Z.; — prim. spuhniti se.
  43. spúhniti se, -pȗhnem se, vb. pf. Blasen bilden, Z.; — sich werfen ( v. Holz), Z.; spuhnjeno dno, Cig.; — zum Vorschein kommen (vom Ausschlage), Jan.; — ( fig.) spuhnjen, schwülstig, Jan.; — ( nam. vzp-).
  44. spȗkulja, f. neko jabolko, (spuklja) Tolm.- Erj. (Torb.).
  45. spúliti se, -im se, vb. pf. zu raufen anfangen: ob nedeljah se fantje radi spulijo, Gor.
  46. spúntati se, -am se, vb. pf. sich empören, rebellieren; s. se proti komu, zoper koga; — prim. punt.
  47. spȗst, m. das Herablassen, der Einlass, Cig.; — die Senkung (Thesis) in der Metrik, Cig. (T.).
  48. spȗstək, -stka, m. die Handlung des Niederlassens, Cig.; — s. pri ceni, der Rabatt, Cig.
  49. spȗstən, -stna, adj. Fall-: spustne duri, die Fallthür, spustna rešetka, das Fallgatter, Cig.; (po rus. in polj.).
  50. spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.- Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.- Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
  51. spustník, m. der Katheter, DZ.
  52. spustobíti se, -ím se, vb. pf. = pust postati, mager werden (vom Boden): prst se spustobi, Vrtov. (Km. k.).
  53. spuščȃj, m. 1) s. (glasa), die Senkung (der Stimme), Jan. (H.); — 2) die Thesis (in der Metrik), Cig. (T.).
  54. spuščáłən, -łna, adj. Beschäl-, Jan. (H.).
  55. spuščȃłnica, f. nekoliko nagnjena deska, na kateri se na novo narejeni sirov hleb odceja, Bolške planine- Erj. (Torb.).
  56. spúščanje, n. 1) das Herablassen, das Senken; die Einfahrt in die Grube, Cig.; — s. glasa, die Senkung der Stimme, Cig. (T.); — 2) das Loslassen; s. žrebcev, das Beschälen, DZ.; s. žarkov, die Radiation, Cig.
  57. spúščati, -am, vb. impf. ad spustiti; 1) hinablassen, les v jamo (rudnik) s., Cig.; mrliče v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.); — s. se, hinunterfahren, sinken; s. se v rudnik; noč se spušča na zemljo, Cig.; — senken: roki dvigati in s., Telov.; — 2) loslassen, freien Lauf lassen; kragulja za pticami s., Rog.- Valj. (Rad); žrebce s., beschälen, DZ., Levst. (Nauk); solnce žarke od sebe spušča, Rog.- Valj. (Rad); korenje s., wurzeln, Guts.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; — prim. spustiti.
  58. srȃb, m. die Krätze (bolezen), Mur., Cig., Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad), Savinska dol.
  59. srȃbast, adj. = srabljiv, Cig.
  60. srȃbəc, -bca, m., Cig., pogl. srabljivec.
  61. srabọ̑ta, f. = srobot, Mik., Z.
  62. srabotíka, f. = srobot, Mur., Danj. (Posv. p.).
  63. sračè, -ę́ta, n. eine junge Elster, Dol.- Mik.
  64. sráčən, -čna, adj. = sračji, Cig., Raič ( Let.).
  65. 1. sráčica, f. dem. sraka; 1) eine kleine Elster; — 2) die Kreiselschnecke, Cig., Jan.; — 3) die Spierstaude (spiraea ulmaria), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.).
  66. 2. sráčica, f. = srajca, Št.- Zora.
  67. sráčiti se, -im se, vb. impf. die Zunge wetzen: neukretno se obrezata in sračita, Levst. (Zb. sp.).
  68. srȃčjak, m. der Elsternkoth, Jan. (H.).
  69. srȃčji, adj. Elstern-; — sračja noga, der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig.; — sračja noga je tudi: das Kreuzgewölbe, V.-Cig.
  70. 1. srȃčka, f. dem. sraka; die Elster, Štrek.
  71. 2. srȃčka, f. das Abweichen, die Diarrhöe, Cig., Valj. (Rad), Ig (Dol.).
  72. srȃčnica, f. = 2. sračka, Mur.
  73. srága, f. 1) der Tropfen; ena sraga jutrove rose, Dalm.; deževne srage, die Regentropfen, Trub.; debele srage so padale, jvzhŠt.; sraga na juhi, das Fettauge, Cig., Litija- Štrek. (LjZv.); der Schweißtropfen, Št.- Mik.; srage, der Angstschweiß, V.-Cig.; smrtne srage, der Todesschweiß, Cig., Jan.; njegov pot pa je postal kakor krvave srage, Jap. (Sv. p.); — der Rest (einer Flüssigkeit), die Neige, Guts., Mur., Cig.; neko srago (vina) še imam, C.; — 2) der Schlagfluss, C.; od srage udarjen, Trub.; ( prim. kaplja).
  74. srágica, f. dem. sraga, Mur.
  75. srájca, f. 1) das Hemd; oprana s., ein frisches Hemd; v sami srajci (biti, hoditi), mit dem bloßen Hemde bekleidet; mašna s., die Alba, navada je železna srajca, Npreg.; — 2) die Meilerdecke: kopi srajco dati, den Meiler mit Ästen bedecken, Cig.; — iz: srakica; prim. stsl. sraka = obleka, Mik. (Et.).
  76. srȃjčar, -rja, m. der Hemdenmacher, Cig., Jan.
  77. srȃjčarka, f. die Hemdennäherin, Cig.
  78. srájčən, -čna, adj. Hemd-: srȃjčni rokavi.
  79. srájčica, f. dem. srajca; 1) das Hemdchen; — 2) die Schafhaut beim menschlichen Fötus (amnion), C., Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) deveta s., die Siegwurz, der Kornschwertel (gladiolus communis), Cig., C., Trst. ( Glas.).
  80. srȃjčnik, m. 1) = rokavci, ošpetelj, ein kurzes Frauenhemd, Gor.; — 2) ein Hemd ohne Ärmel, Z., M.
  81. sráka, f. die Elster (corvus pica); — morska s., die Meerelster (haematopus ostralegus), Cig., Frey. (F.).
  82. srakáč, m. die männliche Elster, C.
  83. srȃkarica, f. die Quakente, Cig.; die Schellente (anas clangula), Frey. (F.); — morska s. = morska sraka, Frey. (F.).
  84. srȃkarski, adj. s. zvonec = srakarica, die Quakente, Cig.
  85. srákast, adj. elsterartig: scheckig, Cig., Šol.
  86. srákica, f. das Hemd, Alas., Mur., Jan., Mik., SlGor., Rez.- Baud.
  87. srakolíca, f. der Mäusefalk, der Mäusebussard (buteo vulgaris), Frey. (F.); der Stoßvogel, Guts.
  88. srakolìč, -íča, m. = kanja, kanjuh, Jan.
  89. srákona, f. = srakonoga, vzhŠt.
  90. srákonja, f. = srakona, Ščav.
  91. srakonǫ́ga, f. eine Art Gras, C.; der Himmelthau, Z.; die Kammhirse (panicum crus galli), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  92. srakonǫ̑žnica, f. das Himmelthaustroh, C.
  93. srakopèr, -pę́ra, m. der Dorndreher, der Würger (lanius); rjavi s., der rothrückige Würger o. Dorndreher (lanius collurio), Frey. (F.), Erj. (Ž.); črnočelni s., der schwarzstirnige Würger (lanius minor), veliki s., der große graue Würger (lanius excubitor), mali s., der rothköpfige Würger (lanius rufus), Cig., Frey. (F.); — tudi: srákoper, Valj. (Rad).
  94. srȃm, srȃma, sramȗ, m. 1) die Scham; s. me je, s. me je bilo, ich schäme, schämte mich; s. te bodi! schäme dich! nikogar ga ni s., er schämt sich vor niemandem; sram ga je toliko, kolikor volka strah; s. me je česa (koga), ich schäme mich einer Sache (jemandes); Tebe in mene ga je sram, Preš.; brez srama, schamlos, Krelj, vzhŠt.- C.; od srama, vor Scham, Dalm., LjZv.; tudi srama nimaš več, Erj. (Izb. sp.); nima nobenega sramu, Dol., Gor.; — 2) die Schande: z velikim sramom, ogr.- C.; Sram bom pa jaz prestal, Npes.-K.; — 3) das Schamglied, Cig., Trub., Dalm.
  95. srȃm, -ı̑, f., Jan., pogl. sram m. 1).
  96. srȃmba, f. der Schimpf, C.
  97. srámən, -mna, adj. 1) schamhaft, Mur., Cig., Jan.; — 2) schändlich: Bodi v družbi, bodi sam, Bodi sramnega te sram, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 3) das Schamglied betreffend, Scham-, Mur., Cig., Jan.; srȃmna kost, das Schambein, Vod. (Bab.); sramna kuga, die Lustseuche, Cig.
  98. srȃmež, m. die Scham, die Geniertheit, Cig. (T.), Jan., C.
  99. srȃmnica, f. 1) = sramna kost, das Schambein, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die weibliche Scham, C., DZ.
  100. srȃmničən, -čna, adj. Schambein-, Cig.

   85.187 85.287 85.387 85.487 85.587 85.687 85.787 85.887 85.987 86.087  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA