v (85.387-85.486)

85387. spletı̑čna, f. die Kammerjungfer, Jan.; cesarjeve hčere s., (-čina) Levst. (Zb. sp.).
85388. splę́titi, -im, vb. pf. zusammenfalten, C.; — prim. pleta.
85389. splę̑tka, f. die Intrigue, Cig., Jan., nk.; spletke in homatije delati, Ränke schmieden, Cig., nk.
85390. splę̑tkar, -rja, m. der Intriguant, Jan., nk.
85391. spletníca, f. = spletenica 1), der Korb, M.
85392. spletník, m. = venec, Guts., Mur., Cig.
85393. 1. splẹ̑zati, -zam, -žem, vb. pf. herabklettern: s. z drevesa, Cig.
85394. 2. splẹ̑zati, -zam, -žem, vb. pf. hinaufklettern, kletternd gelangen; na drevo s.; s. črez zid; ( nam. vzp-).
85395. splı̑nəc, -nca, m. die Kornweihe (circus pygargus), Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.).
85396. spljáka, f. ploščat, ne prevelik kamen: igrajmo v spljake! Solkan- Erj. (Torb.); — nam. spiljaka? prim. spilja.
85397. splòh, adv. allgemein; s. znan, allgemein bekannt; ta teden bodo sploh začeli trgati; — immer, gewöhnlich; sploh tako delajo, sie thun es immer so; = na sploh, Erj. (Izb. sp.); — überhaupt: ti sploh nimaš nič govoriti.
85398. splǫ̑hom, adv. zusammen, zugleich: vsi s., C.
85399. sploskáti, -ȃm, vb. pf. flach machen, Cig.
85400. splȏskoma, adv. = splazoma, in Bausch und Bogen, Levst. (Nauk).
85401. splǫ̑ščenost, f. die Abplattung, Cig. (T.), Zora, Sen. (Fiz.).
85402. splǫ́ščiti, -plǫ̑ščim, vb. pf. abplatten, flach machen, Cig. (T.), Zora; s. se, flach werden, Cig., Žnid.; sploščen, abgeplattet, Cig., Žnid.
85403. splóšən, -šna, adj. allgemein; splošna navada; splošna izpoved, die Generalbeichte, Cig.; splošna podoba, ein Gemeinbild, Cig. (T.); — gemein, gewöhnlich, C., Z.
85404. splošína, f. die Allgemeinheit: kakor splošina tega sveta misli, Jurč.; — die Gewöhnlichkeit, die Gemeinheit, C.
85405. splošíti, -ím, vb. impf. = univerzalizovati, verallgemeinern, Levst. (Zb. sp.).
85406. splošnína, f. das Pauschale, C.
85407. splȗnkati, -am, vb. pf. = splajhati, Z.; ( nam. vzp-).
85408. splúti, -plújem, -plóvem, vb. pf. fortschiffen, Vrt.; ( nam. vzp-).
85409. spo-, praef. I. nam. izpo-; (v nekaterih krajih sploh radi rabijo namesto "po-" zloženo predpono "spo-" t. j. "izpo-", po kateri se pomen glagolu pokrepi: spoginiti = poginiti, Mik. (V. Gr. IV. 331.)); — II. včasi je "spo-" nam. "vzpo-"; spočeti; — III. spo- = s + po-, prim. 2. s II.; spogledati se; — (išči besed s "spo-" se začenjajočih, katerih ni tukaj najti, pod "izpo-").
85410. spǫ́cati, -pǫ̑cam, vb. pf. = spokati: kravam vime spoca, kajk.- Valj. (Vest.).
85411. spočę́lọ, n. der Ursprung, C.
85412. spočẹ̑njanje, n. 1) = počenjanje, die Unternehmung(en), Fr.- C.; — 2) das Empfangen, die Empfängnis, Cig.
85413. spočẹ̑njati, -am, vb. impf. ad spočeti; 1) beginnen, unternehmen, Z.; — 2) empfangen, Cig., Jan.
85414. spočę́tək, -tka, m. 1) = početek, der Anfang, der Beginn, Mur.; — 2) die Leibesfrucht, der Embryo, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; zaprava spočetka, die Abtreibung der Leibesfrucht, DZ.
85415. spočę́tən, -tna, adj. empfänglich (vom weibl. Geschlechte), Cig., Jan.
85416. spočę́ti, -čnèm, vb. pf. 1) = početi, Mur., Slom.; — 2) empfangen, schwanger werden, (največ v cerkvenem jeziku); ( nam. vzp-?; prim. nem. empfangen).
85417. spočę́tje, n. 1) = početje, M.; — 2) die Empfängnis; brezmadežno s., die unbefleckte Empfängnis; spočetjè, (-tję́) Cv.
85418. spočę́tnost, f. die Fähigkeit zu empfangen, ( v. Weibe), Cig., C.
85419. spočítati, -am, vb. impf., Mur., Jan., pogl. izpočitati.
85420. spǫ̑d, m. eine Art Eimer, Blc.-C., Notr.- V.-Cig.
85421. spòd, praep. c. gen. ( praef.), Mur., Cig., Jan. i. dr., pogl. izpod.
85422. spódaj, adv. unterhalb.
85423. spodánji, adj. = spodnji, C., ogr.- Mik.
85424. spọ̑dək, -dka, m. das Untertheil, C.
85425. spodeka, adv. = spodaj, Fr., SlGor.- C.
85426. spoder, adv. = spodaj, vzhŠt.- Valj. (Vest.), Npes.-Vraz.
85427. spódi, adv. = spodaj, Mur., Cig., Jan., C.
85428. spōdij, m. das Beinschwarz, das Spodium, Cig. (T.).
85429. 1. spodíti, -ím, vb. pf. aufjagen: s. zver, Cig.; ( nam. vzp-).
85430. 2. spodíti, -ím, vb. pf. wegjagen; — prim. izpoditi.
85431. spodke, f. pl. = spodnjice 2), Jan. (H.).
85432. spodnjáča, f. der Weiberunterrock, vzhŠt.
85433. spọ̑dnjak, m. 1) der Unterländer, C.; — der Untermann, Guts.; — 2) = zdolec, der Morgenwind, der Westwind, C.; — 3) = podnjak, der untere Mühlstein, Jan., Šol., C.; — die untere Fensterleiste, ogr.- C.; — der Bodenreif, DZ.; — die untere Karte (im Spiel), Guts.- Cig.
85434. spọ̑dnji, adj. unterhalb befindlich, der untere, Unter-; s. del, spodnja vrsta, spodnje kolo; spodnje šole, die unteren Schulen, Cig.; (spodnjejše sukno = slabejše, manjše vrednosti, Podkrnci- Erj. [Torb.]).
85435. spọ̑dnjica, f. 1) der Weiberunterrock, Cig., LjZv., Bes.; — 2) pl. spodnjice, das Unterbeinkleid, die Unterhosen, Cig., Jan.
85436. spodòb, -dǫ́ba, m. was sich schickt, anständige Manieren: spodoba znal nesem, ogr.- C.
85437. spodǫ̑b, f. die Gestalt, Rib.- Mik.; trebušate spodobi je bil, Pavl.; — die Gesichtsbildung, Lašče- Levst. (Rok.).
85438. spodǫ̑ba, f. 1) die Ähnlichkeit, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — das Gleichnis, C.; — 2) die Gestalt, Mur., Valj. (Rad); — die Gesichtsbildung, Notr.- Levst. (Rok.); — 3) = spodob m.: po spodobi, wie es sich geziemt, Cig., C.; po vsi spodobi, ganz nach Gebür, Ravn.
85439. spodǫ́bən, -bna, adj. 1) = podoben, ähnlich, Mur., ogr.- Let.; — 2) anständig, geziemend; spodobno se vesti; spodobno je, es geziemt sich; — 3) fähig: s. za kaj, na kaj, s. česa, ogr.- C.; s. domanje pošteno hraniti, ogr.- C.
85440. spodǫ́biti se, -dǫ̑bim se, vb. impf. sich schicken, sich geziemen; spodobi se, es geziemt sich, es schickt sich; spodobi se ti, kakor zajcu boben, kakor svinji sedlo = es schickt sich für dich wie eine Faust aufs Auge, Cig.
85441. spodǫ́bnost, f. 1) = podobnost, Mur.; — 2) die Schicklichkeit, der Anstand; — 3) die Fähigkeit, ogr.- C.
85442. spodǫ̑bščina, f. = spodobnost, der Anstand, die Schicklichkeit, C.; — die Billigkeit, Rec.
85443. spódreh, adv., C., pogl. spodaj.
85444. spoglèd, -glę́da, m. der Wechselblick, Cig.; s. s krasno ženo, LjZv.
85445. spoglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. die Augen aufschlagen, Cig.; ( nam. vzpog-).
85446. spoglę́dati se, -glę̑dam se, vb. pf. sich gegenseitig anblicken; Zdaj Turki se spogledajo, Npes.-K.
85447. spoglę́dən, -dna, adj. ni spogledno, es ist nicht zum Ansehen, Svet. (Rok.).
85448. spográbiti, -grȃbim, vb. pf. alles nach der Reihe wegraffen, Cig.
85449. spohǫ̑t, f. = spohota, Zv.
85450. spohóta, f. = pohota, die Lüsternheit, BlKr.- M.; spohǫ̑ta, Valj. (Rad).
85451. spohótən, -tna, adj. = pohoten; lüstern, Jan.; s. na grozdje, BlKr.- M.; wollüstig, Cig., Jan.
85452. spohȏtnež, m. = pohotnik, ein lüsterner Mensch, BlKr.- M.
85453. spohotníca, f. = pohotnica, ein lüsternes Weib, Z.; die Metze, Jan.
85454. spohotník, m. = pohotnik, der Wollüstling, Jan., C.
85455. spohótnost, f. = pohotnost, die Lüsternheit, die Wollüstigkeit, Jan.
85456. spòj, spǫ́ja, m. 1) die Verbindung, Cel. (Ar.); — 2) die Begattung, Mur., Cig., Jan., Nov.- C.; o spoju, Vod. (Bab.).
85457. spǫ̑ja, f. 1) die Verbindung, Valj. (Rad); — 2) die Klammer, Nov.
85458. spojȃłnik, m. die Nestwurz (neottia nidus avis), (ker to zelišče dajo živini, kadar se neče pojati), (-avnik) Erj. (Torb.).
85459. spǫ́jati, -am, vb. impf. ad 1. spoditi, aufscheuchen, Cig.; ( nam. vzp-).
85460. spǫ́jən, -jna, adj. Begattungs-: spǫ̑jni nagon, Cig.
85461. spojílọ, n. 1) das Verbindungsmittel, Jan.; — 2) die Löthung, C.
85462. spọ̑jina, f. 1) das Band, Hip.; die Bindgerte, M.; s spojinami so plotni koli zvezani, Dol.; — 2) spojína, die Verbindung (= das Verbundene), Cig. (T.), C.; pos. die chemische Verbindung, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.); kovinske spojine, Metallverbindungen, Cig. (T.).
85463. spojíti, -ím, vb. pf. verbinden, vereinigen, Jan.; železne kose s. (= zvariti), C.; — löthen, Cig. (T.), C.; — amalgamieren, C.; — chemisch verbinden, Cig. (T.), C.; — s. se, sich fleischlich vermischen, V.-Cig.
85464. spojı̑tost, f. die Cohäsion ( phys.), Cig. (T.).
85465. spọ̑jka, f. ein hölzernes Band, die Tischlerleiste, Pot.- Cig., C.; eine hölzerne Klammer, Cig., Jan., C.
85466. 1. spǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. verjagen; prim. izpokati.
85467. 2. spǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. zusammentreiben, Jan. (H.).
85468. 3. spǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf., nam. razpokati, Gor.
85469. spoklína, f., nam. razpoklina, Gol.- Valj. (Rad).
85470. spokǫ́jən, -jna, adj. = pokojen, ruhig, SlN.
85471. spokojíti, -ím, vb. pf. beruhigen, Cig.; — jaz vas hočem spokojiti ("erquicken"), Krelj; — prim. stsl. vьspokojiti, sedare.
85472. spokǫ́rən, -rna, adj. Büßer-: spokǫ̑rna obleka, Levst. (Zb. sp.); žimnata spokorna oblačila, Škrb.- Valj. (Rad); — pogl. izpokoren.
85473. spokoríti, -ím, vb. pf., pogl. izpokoriti.
85474. spokǫ́rnica, f., Cig., Jan., pogl. izpokornica.
85475. spokǫ́rnik, m., Cig., Jan., pogl. izpokornik.
85476. spòł, spóla, tudi: spọ̑ł, spọ̑la, spolȗ, m. 1) das Geschlecht; moškega spolu, Dalm.; ženski s., Trub.; lepi s., das schöne Geschlecht, Cig., Jan., nk.; po spolu iti, sich begatten, Cig.; — das Geschlecht (in der Grammatik), Cig., Jan., nk.; — die Gattung, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = rod, das Geschlecht: David govori v imenu človeškega spola, Jsvkr.; človeškega spola šola, Mik.; — 3) die einzelne Person eines Geschlechtes: moški s., das Mannsbild, Meg.; osemdeset moških spolov, Dalm.; vse moške spoli pobosti, Dalm.
85477. spọ̑ł, -lı̑, f. = spola, spolovina, C.
85478. spola, f. = spolovina: govedo imeti na spoli, dati jo na spolo, GBrda.
85479. spółən, -łna, adj. geschlechtlich, Geschlechts-, Cig., Jan., Cig. (T.); spolni udje, die Geschlechtsorgane, Cig. (T.), C.
85480. spọ̑li, adv. = spolu, zur Hälfte, halbpart; na spoli imeti kaj, BlKr.- Mik.; spoli orati (če eden zrnje, drugi njivo da), sadje takega drevesa, ki na meji stoji, gre sosedoma spoli, vzhŠt.- Vest.
85481. spȏłnič, adv. völlig, ganz, C.
85482. 1. spọ̑łnik, m. der Artikel ( gramm.), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
85483. 2. społník, m. = spolnjak, Z.
85484. spółniti, -im, vb. pf. = izpolniti.
85485. społnják, m. der mit jemandem Besitz und Nutzen theilt, Kop.- Mik.; — prim. spolu.
85486. spȏłnoma, adv. völlig, C.; s. poplačati, Ig (Dol.).

   84.887 84.987 85.087 85.187 85.287 85.387 85.487 85.587 85.687 85.787  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani