Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (85.087-85.186)

  1. sorọ̑dəc, -dca, m. = sorodnik, Jan., Vrt.
  2. sorọ́dən, -dna, adj. verwandt, Jan., nk.
  3. sorọ̑dnica, f. die Verwandte, Jan., nk.
  4. sorọ̑dnik, m. der Verwandte, Cig., Jan., nk.; sorodniki vzhodne, nizhodne vrste, Ascendenten, Descendenten, Cig. (T.).
  5. sorọ́dnost, f. die Verwandtschaft, Z., nk.; — die Wahlverwandtschaft ( chem.), Cig. (T.), C.
  6. soroják, m. der Stammesgenosse, der Landsmann, C., Raič (Slov.).
  7. sorọ̑tnik, m. = soprisežnik, Jan. (H.).
  8. sǫ̑rta, f. 1) die Sorte, die Art; vsake sorte ljudje, allerhand Leute: danes imate zverino ustreljeno od sorte (von jeder Gattung), Lašče- Levst. (Rok.); dobre sorte biti, von gutem Geschlecht sein, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) psovka: ti grda sorta ti! ( prim. bav. du geschlecht du nichtsnutziges!) Lašče- Levst. (Rok.).
  9. sǫ̑rtast, adj. 1) allerlei: imamo sortasto drevje, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) v psovki: ti sortasta reč ti! Lašče- Levst. (Rok.).
  10. sǫ̑rtati, -am, vb. impf. nicht leiden können, anfeinden, C., Gor.; vsi jo sortajo, mačehini in prejšnje žene otroci se sortajo, prašiči se sortajo, Polj.; — = opravljati, obirati, C., Z.; hudo ga je sortal, Polj.; — prim. sorta.
  11. sǫ̑rtən, -tna, adj. 1) von verschiedener Qualität: sortno je platno, za katero je več predic prejo prelo, Polj.; — sortno blago = raznovrstno blago, da je moči izbrati, Dol.; — 2) geeignet: nisem sorten, da bi med gospodo šel, sortno je, es hat das entsprechende Aussehen, jvzhŠt.
  12. sorúda, f. ein mineralisierter Körper, Cig. (T.).
  13. sǫ́ržən, -žna, adj. vom Mischkorn, C.; soržna moka, soržen kruh, Notr., jvzhŠt.
  14. sǫ́ržičən, -čna, adj. vom Mischkorn; soržičen kruh.
  15. sǫ̑ržnica, f. = moka iz soržice, C.
  16. sǫ̑ržnik, m. = kruh iz soržice, C.
  17. sọ̑seb, adv. abgesondert, M.; besonders, insbesondere, Cig., Jan., C., Trub.- Mik., BlKr.- Navr. (Let.).
  18. sọ̑sebən, -bna, adj. = poseben, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub. (Post.); sosebna (sus-) sorta, Dict.; soseben (sus-) dar božji, Dalm.; velika in sosebna (sus-) sreča, Jsvkr.; — sosebno = posebno (insbesondere, vorzüglich), Cig., Jan., Jurč., LjZv.
  19. sǫ́sẹd, -sẹ́da, m. der Nachbar; soseda sva si, wir zwei sind Nachbaren.
  20. sosẹ́dən, -dna, adj. = sosednji, Mur., Jan., nk.
  21. sosẹ̑dica, f. = soseda, Krelj.
  22. sosẹ̑dinja, f. = soseda, Mur.- Cig., Jan.
  23. sosẹ̑dka, f. = soseda, Valj. (Rad).
  24. sosẹ̑dkinja, f. = soseda, Zora, Valj. (Rad).
  25. sosẹ̑dnja, f. = zbor, možje zbrani v posvet, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nekdaj pri benetskih Slovencih skupščina vseh gospodarjev ene občine, LjZv. 1884. 765.
  26. sosẹ̑dnji, adj. Nachbars-, nachbarlich, benachbart; sosednja zemlja, angrenzendes Land, Cig.; sosednji kmetje, Levst. (Močv.); lepo po sosednje, freundnachbarlich, Cig.
  27. sosẹ̑dski, adj. Nachbar(en)-, nachbarlich, Cig., Jan.
  28. sosən, -sna, m. = borovec (Kiefer), C.; (sasen) Rez.- SlN.
  29. sosẹ̑nčica, f. der Halbschatten, Cig. (T.).
  30. sosẹ̑ska, f. 1) die Nachbarschaft, Mur., Cig., BlKr.; cela žlahta in soseska, Trub.; — der zu einer Filialkirche gehörige Theil einer Pfarre, Gor.; — 2) die Gemeinde, bes. eine kleinere Gemeinde, die Dorfgemeinde; — 3) die Berathung der zu einer Nachbarschaft gehörenden Nachbaren u. das damit verbundene Mahl, BlKr.; — 4) das nachbarliche Verhältnis, die Nachbarschaft: pravo sosesko držati, Jsvkr.; po lepi soseski ravnati s kom, Vod. (Izb. sp.); sosesko trditi, gute Nachbarschaft halten, Cig.; — nam. sosedska.
  31. sosẹ̑skin, adj. der Gemeinde, Cig., Nov.
  32. sosẹ̑ščan, m. das Gemeindemitglied, Cig., C.; — prim. soseska 2).
  33. sosẹ̑ščən, -ščna, adj. 1) nachbarlich, Cig.; — soseščna pot, der Vicinalweg, C.; — 2) Gemeinde-, Z.
  34. sosı̑lje, n. das Kräftepaar, Cig. (T.).
  35. soskrbník, m. der Mitvormund, Jan. (H.).
  36. soslẹ̑dək, -dka, m. das Corollarium ( phil.), h. t.- Cig. (T.).
  37. soslẹ̑dica, f. die Aufeinanderfolge, h. t.- Cig. (T.).
  38. soslužȃbnik, m. der Mitdiener, Cig.
  39. soslȗžnica, f. die Mitmagd, Cig.
  40. soslȗžnik, m. der Mitdiener, C.
  41. sosna, f. = borovec, die Kiefer, C.
  42. sosnubáč, m. der Mitwerber, Cig.
  43. sosodník, m. der Mitrichter, Cig.
  44. sosọ̑ł, -ı̑, f. das Doppelsalz, Cig. (T.), C., DZ.
  45. sosrẹ̑dba, f. die Concentration, Cig. (T.).
  46. sosrẹ́dən, -dna, adj. concentrisch, Cig. (T.).
  47. sosrẹ́diti, -im, vb. pf. concentrieren, Cig. (T.).
  48. sostarẹjšína, m. der Mitälteste, Cig.
  49. sostǫ̑pje, n. die Syzygie (in der Metrik), Cig. (T.).
  50. sostrẹžník, m. der Mitbediente, Cig.
  51. sosúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf., nam. sesuti, Cig., Ravn.
  52. sošíca, f. dem. soha, Valj. (Rad).
  53. sošı̑čka, f. dem. sošica; der Fensterpfosten (?), ogr.- Valj.
  54. sošọ̑ləc, -lca, m. = součenec, Jan.
  55. sot, m. der Gebirgsweg, Jan., Poh.- C.
  56. sotən, -tna, adj. stark, Poh.- C., Z.
  57. sotẹ̑ska, f. die Thalenge, der Engpass, Mur., Cig., Jan., C., Cig. (T.), Jes., nk.; tudi: sǫ́tẹska, Št.
  58. sotı̑čnica, f. die Cotangente, Cig.
  59. sotǫ̑čnica, f. der Zwillingsstrom, Cig. (T.), Jes.
  60. sotoplíca, f. die Isotherme, Cig. (T.).
  61. sotǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, Cig.
  62. sotǫ́ženka, f. die Mitangeklagte, Cig.
  63. sotožníca, f. die Mitklägerin, Cig.
  64. sotožník, m. der Mitkläger, Cig., Jan.
  65. sotrȃk, m. der Nebenstrahl, Cig. (T.).
  66. sotrpı̑n, m. der Leidensgefährte, Cig.
  67. sotrȗdnik, m. der Mitarbeiter, Cig. (T.), nk.; — rus.
  68. sotržàn, -ána, m. der Mitbewohner eines Marktfleckens, C.
  69. součę́nəc, -nca, m. der Lehrgenosse, der Mitschüler, Mur., Cig., Jan., nk.; — der Mitjünger, Cig., Jan.
  70. součeník, m. der Mitlehrer, Cig.
  71. součę́nka, f. die Mitschülerin, Z., nk.
  72. soùd, -úda, m. das Mitglied, Cig., C.
  73. soumẹ̑tnik, m. der Kunstgenosse, Jan. (H.).
  74. soȗpnik, m. der Mitgläubige, der Nebengläubige, Cig.
  75. sourȃdnik, m. der Mitbeamte, Šol., nk.
  76. souredník, m. der Mitredacteur, C., nk.
  77. sozaklèp, -klę́pa, m. die Mitsperre, Cig., DZ.
  78. sozaložník, m. der Niederlagsverwandte, Cig.; — der Mitverleger, nk.
  79. sozarọ̑tnik, m. der Mitverschworene, nk.
  80. sozatǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, Jan., C., nk.
  81. sozatǫ́ženka, f. die Mitangeklagte, Cig., Jan., nk.
  82. sozemljàn, -ána, m. der Erdgefährte, der Mitbewohner der Erde, Cig., Zora.
  83. sozę̑mlje, n. der Länderbestand, h. t.- Cig. (T.).
  84. sozı̑mka, f. die Isochimene ( geogr.), h. t.- Cig. (T.).
  85. sozločı̑nəc, -nca, m. der Mitverbrecher, Jan. (H.).
  86. sozločı̑nka, f. die Mitverbrecherin, Jan. (H.).
  87. soznáčən, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.); — češ.
  88. soznȃčnica, f. das Synonymum, Cig. (T.).
  89. sožalẹ̑nje, n. das Beileid, Cig. (T.), nk.; — rus.
  90. sožȃlje, n. das Beileid, die Condolenz, Jan. (H.).
  91. sožȃlnica, f. das Beileidsschreiben, Cig. (T.).
  92. sožárək, -rka, m. der Nebenstrahl, Cig. (T.).
  93. spackáti, -ȃm, vb. pf. zusammenpatzen: s. kako jed, Cig.
  94. spȃčək, -čka, m. 1) etwas Ausgeartetes: die Missgeburt, das Missgeschöpf, Mur., Cig., Mik., ZgD.; die Spielart, Cig.; — das Missgewächs, C.; spački = drobno, piškavo, grintavo sadje, Polj.; — 2) das Koboldäffchen (tarsius), Erj. (Z.).
  95. spáčən, -čna, adj. verdorben ( prim. spačnost).
  96. spáčenəc, -nca, m. ein ungerathener Mensch, der Lump, C.
  97. spáčenje, n. das Verderbnis, die Entstellung; das sittl. Verderbnis, Cig.; — das Ärgernis, C., kajk.- Valj. (Rad).
  98. spáčenka, f. die Caricatur, C.
  99. spáčenost, f. die Missgestaltung, die Verderbtheit, die Verkehrtheit.
  100. spačı̑telj, m. der Verderber, kajk.- Valj. (Rad).

   84.587 84.687 84.787 84.887 84.987 85.087 85.187 85.287 85.387 85.487  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA