Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (8.501-8.600)

  1. ilováča, f. = ilovica, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  2. ílovast, adj. = ilnat, Dict.
  3. ilovàt, -áta, adj. = ilnat, Dalm.
  4. ílovčica, f. = ilovščica, Cig.
  5. ílovəc, -vca, m. der Lehmboden, Cig., Jan.
  6. ílovən, -vna, adj. Lehm-, lehmicht, Guts., ZgD.
  7. ílovica, f. der Lehm, die Lehmerde; iz ilovice se žge opeka.
  8. ílovičar, -rja, m. der in Lehm arbeitet, der Lehmer, Cig.
  9. ílovičast, adj. lehmig, C.
  10. ílovičən, -čna, adj. lehmig, Lehm-.
  11. ílovičnat, adj. lehmig, Cig., C.
  12. ílovičnica, f. das Wasser, das über einem lehmigen Boden steht, das Moderwasser, Cig.
  13. ílovina, f. der Lehmboden, Cig. (T.), Nov.- C.; — das Lehmwerk, Cig., Jan.
  14. ilovíšče, n. lehmiger Grund, Cig.
  15. ílovje, n. das Lehmwerk, Cig.
  16. ílovka, f. = ilovica, Z., Vrtov., jvzhŠt.
  17. ílovnat, adj. lehmig; ilovnat svet, Lehmboden.
  18. ílovnica, f. die Lehmgrube, Cig., Jan.; der Lehmacker, M.
  19. ilovnína, f. = ilovka, Vrtov.
  20. ílovščica, f. der Hausrothschwanz (lusciola tithys), Erj. (Ž.).
  21. ilustrováti, -ȗjem, vb. impf. z ilustracijami okititi, ilustrovan, illustriert, Cig. (T.), nk.
  22. īmberovəc, -vca, m. das Ingwerbier, Cig.
  23. imenodajȃvəc, -vca, m. der Namengeber, Cig.
  24. imenodajȃvka, f. die Namengeberin, Cig.
  25. imenoslǫ́vən, -vna, adj. terminologisch: imenoslovna vzrazila, Levst. (Nauk).
  26. imenoslǫ̑vje, n. razlaga izrazov, ki se rabijo v posameznih znanstvih, die Terminologie.
  27. imenoslǫ̑vski, adj. terminologisch: imenoslovske oblike, Levst. (Zb. sp.).
  28. imenováłən, -łna, adj. 1) nennbar, (-aven) V.-Cig. (?); — 2) Ernennungs-: imenovȃlni dekret, DZkr.
  29. imenovȃłnik, m. der Nominativ ( gramm.), Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  30. imenovȃnje, n. 1) das Nennen, die Benennung; častno i., die Titulatur, Cig., Jan.; — 2) die Ernennung, Cig., Jan., nk.
  31. imenovȃtelj, m. der Nenner eines Bruches ( math.), Cig. (T.).
  32. imenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nennen, benennen, betiteln; imenovana vrednost, der Nominalwert, Cig. (T.); imenovano število, benannte Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — i. se, heißen, genannt werden; — 2) (po nem.) ernennen, Cig., nk.; (v tem pomenu tudi pf. bil je imenovan za učitelja, nk.).
  33. imenovȃvəc, -vca, m. 1) der Namengeber, Cig.; — der Nenner ( math.), Cel. (Ar.); — 2) der Ernenner, Cig.
  34. imenovȃvka, f. die Namengeberin, Cig.
  35. imę̑nstvọ, n. die Terminologie, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., Navr. (Kop. sp.).
  36. imẹ́vati, -am, vb. impf. zu haben pflegen, Jan., C., Mik., DZ., SlN., Nov., Levst. (Zb. sp.).
  37. imẹ̑vəc, -vca, m. = imetnik, Jan., C.
  38. imovína, f. die Habe, das Vermögen, Jan., C.; zeitliche Güter, Cig. (T.); občinska i., das Gemeindevermögen, Levst. (Nauk); glavna (založna) i., der Vermögensstamm, DZ.; — das Haben, das Guthaben ( merc.), Cig. (T.); razpoložna i., das disponible Haben, DZ.; — hs.
  39. imovínica, f. dem. imovina, kleine Habe, Zv., LjZv.
  40. imovı̑nski, adj. Vermögens-: i. list, der Vermögensausweis, SlN.
  41. imovı̑t, adj. wohlhabend, vermöglich, Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
  42. imovı̑tost, f. der Wohlstand, die Vermöglichkeit, Cig. (T.), nk.
  43. imovník, m. der Besitzer, Levst. (Nauk).
  44. improvizácija, f. duševen izdelek, pos. govor brez pripravljanja, die Improvisation.
  45. improvizātor, -rja, m. govornik, ki se ne pripravlja za svoje govore, der Improvisator.
  46. individuālən, -lna, adj. k posameznemu bitju ali osebi spadajoč, individuell, Cig. (T.), nk.
  47. individualizácija, f. označevanje svojstev posameznega bitja ali osebe, die Individualisierung, Cig. (T.).
  48. individuālnost, f. svojstva posameznega bitja ali osebe, die Individualität, Cig. (T.), nk.
  49. induktīvən, -vna, adj. navoden, po indukciji se ravnajoč, inductiv, Cig. (T.), nk.
  50. īngver, -rja, m. der Ingwer; — pogl. imber.
  51. inicijatīva, f. začetno delo, pravica predlaganja, die Initiative, Cig. (T.).
  52. ínjav, adj. = injast, C.
  53. ínjavica, f. der Rauhreif, Z.
  54. inkvizícija, f. sodniška preiskava, sredovečno versko sodišče, die Inquisition, Cig. (T.).
  55. inostrȃnstvọ, n. das Ausland, Cig. (T.), nk.; — hs.
  56. inovę̑rəc, -rca, m. = drugoverec, Cig., Jan., Cig. (T.), Let.; — hs.
  57. inovę́rən, -rna, adj. = drugoveren, Jan.; — stsl.
  58. inovę̑rnik, m. = inoverec, Vest.; — stsl.
  59. inovŕstən, -stna, adj. = drugovrsten, Jan. (H.).
  60. inozę̑mstvọ, n. das Ausland, Cig. (T.), nk.; — rus.
  61. instinktīvən, -vna, adj. instinctmäßig, Cig. (T.).
  62. integrovȃnje, n. die Integration ( math.), Cig. (T.); — prim. docelba.
  63. integrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) integrieren ( math.), Cig. (T.); — prim. doceliti.
  64. intensīvən, -vna, adj. jak, krepek, intensiv, Cig. (T.).
  65. intenzīvən, -vna, adj. = intensiven, nk.
  66. invalīd, m. v službi onemogli vojak, der Invalid.
  67. invalīdnica, f. das Invalidenhaus, Cig., Jan.
  68. inventār, -rja, m. popis imovine, das Inventar.
  69. inventārski, adj. Inventar-: inventarske stvari, Inventarialgegenstände, Levst. (Nauk).
  70. inženı̑rstvọ, n. die Ingenieurkunst, Cig.
  71. ı̑rharstvọ, n. die Weißgerberei, Cig.
  72. írhov, adj. = irhast, Z.
  73. írhovəc, -vca, m. 1) kdor nosi irhaste hlače, Vrt.; — 2) neki kamen: das Bergleder, Cig.
  74. írhovina, f. weißgegerbtes, sämisches Leder.
  75. iskȃva, f. das Suchen, C.
  76. iskȃvəc, -vca, m. der Sucher, Cig., Jan.; — iskavci in ponujavci (ponudniki), Nachfrage und Angebot, Cig. (T.); der Bewerber, Cig., DZ.
  77. iskovína, f. der Anspruch, Cig. (T.), DZ.; civilnopravna i., civilrechtlicher Anspruch, odškodna i., Entschädigungsanspruch, DZ.
  78. iskrovȃbəc, -bca, m. der Funkenzieher, Sen. (Fiz.).
  79. istobárvən, -vna, adj. isochromatisch, Cig. (T.).
  80. istokŕvən, -vna, adj. von gleichem Blute, blutsverwandt, nk.
  81. ístovən, -vna, adj. identisch, Cig. (T.), Nov.- C., nk.
  82. istovę̑rəc, -rca, m. der Glaubensgenoss, Jan.
  83. istovẹ̑rnik, m. der Glaubensgenoss, Navr. (Kop. sp.).
  84. istovę́tən, -tna, adj. = istoven, Cig. (T.), Navr. (Let.); — hs.
  85. istovę́titi, -ę̑tim, vb. impf. identificieren, Cig. (T.).
  86. istovę́tnost, f. die Identität, Cig. (T.); — hs.
  87. istoviti, -im, vb. impf. identisch machen, identificieren: i. koga s kom, Cig. (T.).
  88. istovı̑tost, ** f. = istovnost, DZ.
  89. ístovnost, f. die Identität, DZkr.
  90. istovrẹ́dən, -dna, adj. gleichwertig, gleichgeltend, aequipollent, Cig. (T.).
  91. istovŕstən, -stna, adj. gleichartig, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  92. iv, m. = ivje, inje, Rez.- C.
  93. íva, f. die Sahlweide (salix caprea), Cig., Jan., C., Št., Tuš. (R.).
  94. ivák, m. die männliche Sahlweide, Fr.- C.
  95. ivȃnjka, f. neka hruška in neka črešnja, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  96. ivȃnjščak, m. 1) der Monat Juni, ogr.- C.; — 2) der Junikäfer (rhizotrogus sp.), Malhinje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  97. ivȃnjščica, f. 1) = kresnica, der Leuchtkäfer, der Johanniskäfer (lampyris noctiluca), Cig., Erj. (Ž.); — 2) die Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Notr.- Erj. (Torb.); — neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.).
  98. ivȃnovka, f. das Johanniskraut (hypericum perforatum), vzhŠt.- C.
  99. ivę́r, m. 1) der Holzsplitter (der beim Hacken abfällt); iver ne odleti daleč od parobka = der Apfel fällt nicht weit vom Baume, Vrt.; — 2) das Abschnitzel des Schusterleders, C.; — 3) eine Kleinigkeit, das Bisschen: ivera nemam kake reči, C.; — 4) = pogačica, die Kniescheibe (patella), Mur., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — gen. tudi: iverja, Jan. (H.), vzhŠt.
  100. ivę̑r, f. 1) = iver, m. der Holzsplitter, Valj. (Rad), Gor.; soba je polna iveri, Zv.; do zadnje iveri, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Heiligbutt (hypoglossus maximus), Erj. (Ž.).

   8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA