Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (84.987-85.086)
-
soobtǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, DZ.
-
soǫ̑čba, f. die Confrontation, DZ.; — prim. soočiti.
-
soočíti, -ím, vb. pf. confrontieren, C., DZ.; priče s., DZ.; — hs.
-
soodnósən, -sna, adj. wechselbeziehlich, correlativ, Cig. (T.); s. biti, in gegenseitigem Zusammenhange stehen, DZ.; — rus.
-
soodnósnost, f. die Correlativität, Cig. (T.).
-
sooskrbník, m. der Mitverwalter, Jan. (H.).
-
sọ̑p, m. 1) der Athemzug, Cig.; — der Athem, das Athmen, ogr.- C.; — 2) der Dunst, Nov.- C.; tak sop je v hlevu! jvzhŠt.; s sopom korenine od hudovine zdravijo protin, jvzhŠt.; — 3) das Luftloch, ogr.- C.
-
sopȃr, m. der Dunst, Mur., Cig., Jan.; — die Schwüle, jvzhŠt.; die Hitze, Mik.
-
sopȃra, f. der Dunst, Cig. (T.); vročina izpremeni močo v soparo, Zv.; ves se kadi od sopare, Zv.; Sopare le se shajajo In veli svet napajajo, Levst. (Zb. sp.); — = para, der Dampf, Cig. (T.), Levst. (Nauk), DZ., Vrt.
-
sopȃrčina, f. = sopara, der Dunst: škodljive soparčine, Ravn.
-
sopárən, -rna, adj. 1) dunstig, schwül; kako je danes soparno! — 2) = paren, Dampf-: soparna ladja, Cv.
-
sopȃrica, f. der Dunst, die Ausdünstung, Mur., M.; — die Schwüle, Cig., Jan., Nov.- C., jvzhŠt.
-
sopȃričən, -čna, adj. schwül, Cig.
-
sopáriti se, -pȃrim se, vb. impf. aufdunsten, dampfen, Cig., Jan., C.
-
sopȃrnat, adj. = soparen, Cig.
-
sopȃrnica, f. 1) das Dampfbad, C.; tudi pl. soparnice, C.; — 2) = parna ladja: majhna s., Cv.
-
sopastír, -rja, m. der Mithirt, Cig.
-
sopȃša, f. die Mitweide, C.
-
sopȃšnik, m. gemeinschaftlicher Weideplatz, die Gemeindeweide, C., Nov.
-
sópəc, -pca, m. der Instrumentbläser, Jan., Zora- C.
-
sopečȃt, m. das Gegensiegel, Cig.
-
sopẹ́hati, -am, vb. impf. = sopihati, Mur., Mik.
-
sopẹ̑la, f. = piščal, C., Z.
-
sopelica, f. das Hermelin, BlKr.- M., Z.
-
sópən, -pna, adj. heftig athmend: Je breme vročega telesa V strasteh sopno ležalo, Levst. (Zb. sp.).
-
sọ̑pər, adv. et praep. = zoper, Mur., Cig., Šol., Dict.- Mik., pod Nanosom, Kras- Erj. (Torb.); Bogu je s., s. Boga je, C.; tebi na soper, dir zum Trotz, Levst. (Rok.); kaj se s. ("supar") njemu stavi? Trub.; s. ("supar") našim sovražnikom, Krelj.
-
sopẹ́sək, -ska, m. der Tegel ( min.), Cig. (T.).
-
sopèt, -ę́ta, m. der Wasserschwall: sopeti ("supeti") so prihiteli po jarkih, SlN.; veliki sopeti ("supeti") s sodrgo vred privro z bregov, Bes.; — prim. sopot 3).
-
sọ̑pet, adv. = zopet, spet, Mur., Jan., Mik.
-
sopẹ́ti, -ím, vb. impf. = sopsti, vernehmlich athmen, Mur., C., Mik.; — schnauben, Met.
-
sópih, m. 1) ein aufgeblasener Mensch, Mur., Danj.- Mik.; — 2) das Ofenluftloch, C.; — 3) = sopuh, Mur.; — tudi: sǫ́pih, Valj. (Rad).
-
sopíhati, -ham, -šem, vb. impf. heftig athmen, keuchen, schnaufen.
-
sopílọ, n. 1) das Athmungswerkzeug, Cig., Jan.; — 2) die Mündung des Blasbalgs (die Diese), Cig.; — 3) das Blaseinstrument, Zv.; ( hs.).
-
1. sopíti, -ím, vb. impf. schwer athmen machen, den Athem beschweren: kašelj me hudo sopi, C., jvzhŠt.
-
2. sopíti, -ím, vb. impf. einschläfern, C., Cv.
-
sǫ̑pka, f. der Vulcan, Cig. (T.), Šol.; — rus.
-
soplemę́nəc, -nca, m. = soplemenik, Zora.
-
soplemeník, m. der Stammgenosse, C., Trst. (Let.).
-
sọ̑pljaj, m. der Athemzug, Cig., C.; poslednji s., Cig.
-
sópniti, sǫ̑pnem, vb. pf. einen Athemzug thun, Cig., Jan., Let.- C.; tief aufathmend etwas sagen: "vi verjamete to?" sopne ona, Jurč.
-
sopodpìs, -písa, m. die Gegenzeichnung, Jan. (H.).
-
sopooblaščę́nəc, -nca, m. der Mitbevollmächtigte, Cig., Jan.
-
soporȃba, f. die Mitbenützung, DZ.
-
sopórok, -rǫ́ka, m. der Mitbürge, Cig.
-
soporọ̑tnik, m. der Mitgeschworne, C., DZ.
-
sopósəł, -sla, m. der Mitdiener, soposli, das Mitgesinde, C.
-
soposẹ̑st, f. der Mitbesitz, Cig., Jan.
-
soposẹ̑stje, n. die Gemeinschaft des Besitzes, Cig.
-
soposẹ̑stnica, f. die Mitbesitzerin, Cig., Jan., C., nk.
-
soposẹ̑stnik, m. der Mitbesitzer, Cig., nk.
-
soposlánəc, -nca, m. der Mitbotschafter, Cig.
-
sopòt, -óta, m. 1) = sopihanje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Dampf vom kochenden Wasser, der Dunst, C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) der Wasserfall, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); zastonj se oziraš po sopotih in slapovih, Zv.; tudi: sópot, gen. sópota a. sopóta, Svet. (Rok.).
-
sopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit Geräusch hervorqualmen, C.; iz lokomotive sopota, nk.
-
sopótən, -tna, adj. Dampf-, ogr.- C., Valj. (Rad).
-
sopotíti, -ím, vb. impf. schnauben, C.
-
1. sopǫ̑tnica, f. die Reisegefährtin, Cig., Jan., nk.
-
2. sopǫ̑tnica, f. 1) das Windloch, das Wetterloch, Ravn.- Cig.; — 2) = slap, der Fall des Wassers, der Flussfall, Jan.; — 3) der Canal, Levst. (Cest.), Nov.; ( prim. stsl. sopotъ, Canal); (Sopotníca, ime potokom, Gor.).
-
1. sopǫ̑tnik, m. der Reisegefährte, Cig., Jan., C., nk.
-
2. sopǫ̑tnik, m. der Dampfwagen, ogr.- Valj. (Rad).
-
sǫ́praznik, m. ein nicht gebotener Feiertag, ein Halbfeiertag, Cig., Jan., Cv., Dol., jvzhŠt.
-
sopremı̑čnica, f. der Nebenplanet, Cig. (T.), C., Jes.
-
sopríča, f. der Mitzeuge, Cig.
-
soprisę̑žən, -žna, adj. eidgenössisch, Cig.
-
soprisę̑ženəc, -nca, m. der Eidgenosse, Jan.
-
soprisę̑žnica, f. die Eidgenossin, Jan. (H.).
-
soprisę̑žnik, m. der Eidgenosse, Cig., Jan., Let.
-
sọ̑prn, adj. = zopern, Mur., Cig., Jan., Str., Kras, pod Nanosom- Erj. (Torb.), Št.
-
sọ̑prnik, m. = zoprnik, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kras, pod Nanosom- Erj. (Torb.).
-
sọ̑prnost, f. = zoprnost, Mur.
-
sǫ́prog, -prǫ́ga, m. 1) der Gemahl, Jan., C., nk.; (po rus.); — 2) kdor svoje živinče z živinčetom svojega soseda vkup vprega, Zavrče ( vzhŠt.)- C.
-
soprǫ̑ga, f. die Gemahlin, Jan., C., nk.; — prim. soprog 1).
-
soprogomòr, -mǫ́ra, m. der Gattenmord, Jan. (H.).
-
soprósəc, -sca, m. = soprositelj, Cig.
-
soprosı̑telj, m. der Mitbewerber, DZ.
-
sǫ̑proti, praep. c. dat. = proti, ogr.- C.
-
sọ̑prščina, f. = soprnost, soprstvo, Dict., Cig., C.
-
sópsti, sópem, vb. impf. vernehmlich athmen; težko s., schweren Athem haben; keuchen, Cig.; s. na koga, jemanden ankeuchen, Cig.; — s. na piščal, die Flöte blasen, C.; — schnauben, Mur.; Le turški konji tak sopo, Npes.-K.
-
soptáti, -ȃm, vb. impf. schnauben: krutost s., Rache, Zorn schnauben, C.
-
sopúh, m. der Dampf, der Dunst, Cig., Jan., Nov., Dol., Gor.
-
sopúha, f. der Dampf (eine Pferdekrankheit), DZ.
-
sopúntati, -am, vb. impf. = sopotati, keuchen, C.
-
sopúšən, -šna, adj. s. sod, ein Fass mit schlechtem Geruch, C.
-
sopúšina, f. der Dunst, C.
-
sọ̑ra, f. 1) = svora, sovra, die Langwiede am Wagen, Mur., Cig., Kr.; — 2) Name einer Kuh mit einem Streifen auf dem Rücken, C.
-
sọ̑rast, adj. mit einem Streifen am Rücken: sorast vol, Mik.; — prim. sora 2).
-
sorazbǫ̑jnik, m. der Miträuber, Cig.
-
sorazdẹ̑łba, f. die Nebeneintheilung (condivisio), Cig. (T.).
-
sorazmę́rən, -rna, adj. proportional, proportioniert, Cig. (T.), Žnid., nk.
-
sorazmę̑rje, n. die Gleichheit von Verhältnissen, die Proportion, Cig. (T.), Cel. (Ar.); s. razrešiti, eine Proportion auflösen, Cel. (Ar.).
-
sorazmę̑rnica, f. die Proportionale, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
sorazmę́rnost, f. die Proportionalität, Cig. (T.).
-
sorẹ̑čje, n. das Stromsystem, Jan. (H.).
-
sorę̑d, adv. um diese Zeit, C.
-
sorę̑dje, n. das Coordinatensystem, Cig. (T.).
-
sorę̑dnica, f. die Coordinate ( math.), Jan., Cig. (T.).
-
sọ̑rej, m. = sorast vol, Mik.
-
soreję́nəc, -nca, m. der Mitzögling, C.
-
sọ̑rnica, f. das Bodenbrett auf dem Leiterwagen, Cig.; ( nam. svornica).
-
sọ̑rnik, m. der Schlossnagel, der Spannagel (klin, ki gre skozi soro in veže zadnji del voza s prednjim delom), Cig., Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — nam. svornik.
-
sorọ̑d, m. die Verwandtschaft, nk.
84.487 84.587 84.687 84.787 84.887 84.987 85.087 85.187 85.287 85.387
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani