Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (84.887-84.986)

  1. sọ̑łnast, adj. salzicht, Cig., Jan.
  2. sołnàt, -áta, adj. salzhaltig, salzig, Salz-, Mur., Cig., Jan.
  3. sołnátost, f. die Salzhaltigkeit, die Salzigkeit, Mur., Cig.
  4. sȏłnce, n. die Sonne; s. sije, die Sonne scheint; s. vzhaja, zahaja (geht auf, unter); s. peče, pripeka, die Sonne brennt; s. gre v zástavo = za oblake, Jan.; s. je že visoko = es ist hoher Tag; ujedeno s., die Sonnenfinsternis, Mur.- Cig.; na solncu se greti; ne hodi razoglav na solnce! pred solncem, vor Sonnenaufgang; še za solnca, noch zur Zeit, wo die Sonne scheint, LjZv., jvzhŠt.; za solncem, westwärts, V.-Cig.; od solnca, schattenseitig gelegen, C.; koder solnce teče, kruh se peče, in der ganzen Welt der Mensch sein Brot erhält, Mur.; ( nav. se govori sọ̑nce; tako tudi pišejo starejši pisatelji od Trubarja do Kopitarja, Škrab. [Cv.]).
  5. sołnceglèd, -glę́da, m. das Helioskop, Jan.
  6. sołncemèr, -mę́ra, m. das Heliometer, Jan., Cig. (T.).
  7. sołncemǫ̑ljəc, * -lca, m. der Sonnenanbeter, Jan. (H.).
  8. sołncemǫ̑ljka, f. die Sonnenanbeterin, Jan. (H.).
  9. sołnčàn, -ána, m. der Bewohner der Sonne, Zv.
  10. sołnčanica, f. die Sonnenekliptik, Jes.
  11. sȏłnčanje, n. die Insolation ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  12. sȏłnčarica, f. der Sonnenstich (bolezen), Let.- C., nk.; — hs.
  13. sȏłnčati, -am, vb. impf. besonnen lassen, Cig.
  14. sȏłnčəce, n. dem. solnce, Mur., Vrt., Valj. (Rad).
  15. sȏłnčək, -čka, m. = solnčece, Ravn.- Valj.
  16. sȏłnčica, f. die Narcisse (narcissus poeticus), v Čičih- Erj. (Torb.); — tudi: das Bergwohlverleih (arnica montana), Josch.
  17. sółnčiti se, sȏłnčim se, vb. impf. sich sonnen, Cig., Jan., BlKr.
  18. sȏłnčje, n. die Sonnenseite, M., Vrtov. (Km. k.), Valj. (Rad).
  19. sȏłnčji, adj. = solnčen, Štrek.; (od "solnča" izhoda, Krelj).
  20. sȏłnčnica, f. 1) das Sonnenthierchen (actinophrys), Erj. (Z.); — 2) neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) die Sonnenblume (helianthus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — žolta s., der Bocksbart (tragopogon pratensis), C.; — bodeča s., die Eberwurz (carlina acaulis), Mariborska ok.- C.
  21. sȏłnčnik, m. 1) der Sonnenschirm, Cig., Jan., nk.; — 2) der Ostwind, Jarn., Cig.; — 3) eine Art dunkelgrauer, mergelartig verwitternder Kalkstein, Frey. (Rok.).
  22. sołnčnosrẹ́dən, -dna, adj. heliocentrisch ( astr.), Cig. (T.).
  23. sołnẹ́ti, -ím, (-ẹ̑m), vb. impf. scheinen (o solncu): solneči trak solnca, ogr.- C.
  24. sołníca, f. 1) das Salzfass; krožniki, solnica in drugo namizje, Glas.; — 2) der Salztrog für Schafe, C.; — 3) = solina, das Salzwerk, Nov.- C., Burg. (Rok.); — 4) das Salzwasser, Jarn.
  25. sołník, m. 1) der Salzbehälter (in der Küche), BlKr.; — das Salzfass, Meg., Dol.- M.; — 2) der Salzstein, Cig., Jan.; — 3) = sir, ki ga planinec da trgovcu za sol, Bolc- Erj. (Torb.); — 4) die Salzgrube, SlN.- C.
  26. sołnína, f. 1) die Salzlake, C.; — 2) = sol, das Salz: v scalnicah so raztopljene solnine, Strp.
  27. sołnjáča, f. das Salzgefäß, C., Ščav.- Pjk. (Črt.).
  28. sołnják, m. die Salzbüchse, Jan.; — der Salzkasten, Cig.
  29. sȏłnka, f. der Bocksbart (tragopogon pratensis), Vrsno- Erj. (Torb.).
  30. sołnokíseł, -sela, (-sla), adj. salzsauer, Cig., Jan., Cig. (T.); solnokı̑sli amonijak, der Salmiak, Cig. (T.).
  31. solobǫ̑r, -rja, m. = prod, debel pesek s kamenjem pomešan, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.); — prim. labora (?).
  32. solokòp, -kópa, m. der Salzknappe, Cig.
  33. sololı̑k, m. das Haloid, Erj. (Min.).
  34. solomèr, -mę́ra, m. der Salzmesser, die Salzwage, Cig. (T.).
  35. solomę̑rəc, -rca, m. der Salzmesser (eine Person), Jan., Let.
  36. solomúriti, -ȗrim, vb. impf. marinieren, Cig., Jan.
  37. solomúrja, f. = salamurja, Cig., Jan., Polj.; pogl. razsol.
  38. sółski, adj. solski merčun, der Salzmesser, prisega iz 17. ali 18. stol.- Let. 1884, 211.
  39. soltár, -rja, m. = poljski čuvaj, Rihenberk, Plužna- Erj. (Torb.); — = gozdni čuvaj, Ip.- Erj. (Torb.); (benetsko- it. saltaro, bav. Saltner, lat. saltuarius).
  40. sołtáti, -ȃm, vb. impf. gierig, hastig fressen, Z., Burg. (Rok.); — pogl. sovtati, savtati.
  41. sółza, f. 1) die Thräne; solze točiti, pretakati, prelivati, Thränen vergießen; solze mi zalivajo oči, die Augen gehen mir über; solze so ga polile, solze so se mu ulile, udrle, er brach in Thränen aus; solzo s solzo pobijati, in Thränen schwimmen, Npes.- Cig.; solze si brisati, sich die Thränen abtrocknen; solze piti, Thränen verursachen: strašno je, kadar otroci tako solze pijejo staršem, Ravn.; to niso mačje solze = das ist keine Kleinigkeit; — 2) device Marije solze, das Gipskraut (gipsophila muralis), Josch.
  42. sołzȃnj, m. eine nasse Ader auf Äckern, die Wassergalle, Notr., (solzaj) Cig.
  43. sołzȃnjast, adj. wassergallig, Cig.
  44. sółzən, -zna, adj. thränenbenetzt, thränenvoll, Thränen-; solzne oči imeti, Thränen in den Augen haben; vsa solzna je šla; v tej solzni dolini, in diesem Thal der Thränen; solzni kruh, das Thränenbrot, Cig., Trub.; solzna kost, das Thränenbein, Cig.
  45. 1. sołzę̑na, f., Vod. (Izb. sp.), pogl. 1. slezena.
  46. 2. sołzę̑na, f. die Käsepappel, Cig.; pogl. 2. slezena.
  47. sołzẹ̑nje, n. das Sickern; — očesno solzenje, das Augentriefen, Cig.
  48. sołzẹ́ti, -ím, vb. impf. spärlich oder tropfenweise rinnen, sickern, Cig., Jan., Mik.; kri mi iz nosa solzi, Cig.; voda solzi iz studenca, Notr.; voda solzi iz zemlje po travniku, Kr.; muzga iz drevesa solzi, Pirc; — sich mit Tropfen spärlich bedecken, thränen, Mur., Cig., Jan.; trta solzi, die Rebe thränt, Cig., Dol.; okna solzijo, die Fenster laufen an, Cig.
  49. sołzíca, f. dem. solza; 1) die Thräne; — 2) das Maiglöckchen (convallaria maialis), Jan., Ročinj- Erj. (Torb.); tudi: das Perlgras (melica), C., Tuš. (R.); — solzice device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), C.; tudi: das Rispengras (poa annua), Cig., C.
  50. sołzíti, -ím, vb. impf. 1) bethränen, Cig.; — 2) thränen, Thränen vergießen, Guts., Jarn.; nav. s. se, Mur., nk.
  51. sȏłznat, adj. voll Thränen, Mur.; solznato oko, Z.
  52. sȏłznica, f. das Thränenbein, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.).
  53. sȏłznik, m. der Thränengang, Cig.
  54. sołzorósən, -sna, adj. thränenbethaut, Str.
  55. sołzotòk, -tǫ́ka, m. der Thränenfluss, Jan.
  56. sòm, sóma, m. der Wels, Waller o. Schaiden (silurus glanis), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Ravn., Preš., jvzhŠt.; — morski s., der Menschenhai (squalus carcharias); — s. zdrizavec, der Zitterwels (malapterurus electricus), Erj. (Ž.); = otripni, električni s., Cig.
  57. somár, -rja, m. das Saumthier, Jan.; — der Esel, ogr.- C., M.; — prim. it. somaro.
  58. somaríca, f. die Eselin, ogr.- C., Mik.
  59. soméja, f. die gemeinsame Grenze, Cig.; drevje posajeno na somejah, Bes.
  60. soméjnost, f. die Grenzgemeinschaft, Cig.
  61. somə̀nj, -njà, m., Cig., Jan. i. dr., pogl. semenj, senjem.
  62. somèr, -mę́ra, m. die Symmetrie, Cig. (T.).
  63. somę́ra, f. die Symmetrie, C., C. ( Let.).
  64. somę́rən, -rna, adj. ebenmäßig, proportioniert, angemessen, Cig., Jan., C.; — symmetrisch, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.).
  65. somę̑rje, n. das Ebenmaß, Cig., Jan., nk.
  66. somę́rnost, f. die Ebenmäßigkeit, Cig., Jan., C.; — die Symmetrie, Cig. (T.).
  67. somẹščàn, -ána, m. der Mitbürger (in einer Stadt), Cig., Jan., nk.
  68. somẹščȃnka, f. die Mitbürgerin (in einer Stadt), Cig., Jan., nk.
  69. somı̑šljenik, m. der Gesinnungsgenosse, nk.
  70. somlatìč, -íča, m. der Mitdrescher, Cig.
  71. sǫ̑mlja, f. ( nam. somnja) = sumnja, der Verdacht, C.
  72. 1. somljáti, -ȃm, vb. impf. = sobotati, gierig, hastig essen, C.; — prim. 2. sabljati, sobljati.
  73. 2. somljáti, -ȃm, vb. impf. ( nam. somnjati) = sumnjati, C.
  74. sǫ̑mljica, f. = somlja, Št.- Cig., C.
  75. somnambulīzəm, -zma, m. snohoja, der Somnambulismus, Cig. (T.).
  76. sǫ́mnẹti se, -im se, vb. impf. zweifeln: jaz se ne somnim več, da bo mir, Vod. (Nov.); — pogl. sumneti.
  77. sǫ̑mnež, m. = sumnež, Jan., C.
  78. sǫ̑mnja, f. = sumnja, Valj. (Rad).
  79. somnožı̑telj, m. der Coefficient ( math.), Cig. (T.); — rus. somnožitelь.
  80. somọ́rən, -rna, adj. mit finsterem Gesicht, C.; düster, Cig. (T.); — prim. hs. sumoran, düster.
  81. somọ́riti se, -ọ̑rim se, vb. impf. = somuriti se, finster blicken, vzhŠt.- C.
  82. sǫ́mračən, -čna, adj. 1) Dämmerungs-: somračni krog, der Dämmerungskreis, Cig. (T.); — 2) dämmerig, helldunkel, Cig., Jan., SlGradec- C.
  83. sǫ́mračnik, m. somračniki, Abendfalter (crepuscularia), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  84. sǫ́mrak, m. 1) das Zwielicht, das Halblicht, die Dämmerung, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.); (somrak je, ko še nekaj manjka, da bi bil pravi mrak, Cv.); — 2) der Spuk, das Gespenst, der Poltergeist, C.; — 3) der Andorn (marrubium), C.; (sum-) Hip. (Orb.), Medv. (Rok.).
  85. somúriti se, -ȗrim se, vb. impf. ein finsteres Gesicht machen, C.; — = podhuljeno se držati (o konjih), SlGor.; — prim. somoriti se; rus. smuryj, dunkelgrau, Mik. (Et.).
  86. sonadglę̑dnik, m. der Mitaufseher, Cig.
  87. sonȃjdəc, -dca, m. = sonajdnik, Cig.
  88. sonȃjdnik, m. der Mitfinder, Cig.
  89. sonárodən, -dna, adj. = mejnaroden, international, Cig. (T.).
  90. sonarodnják, m. der Stammesgenosse, Bes., Let.
  91. sonāta, f. neka vrsta glasbenih skladeb, die Sonate.
  92. sōnda, f. iskalo, die Sonde, Cig.
  93. sonēt, m. neka vrsta liričnih pesni določene oblike, das Sonett.
  94. sonje, n. = solnčnat kraj, Vod. (Izb. sp.); ( nam. solnje?).
  95. sontən, -tna, adj. = soten, Poh.- C.; (tudi: sontiv, C.).
  96. soobdołžę́nəc, -nca, m. der Mitbeschuldigte, Cig., Jan.
  97. soobdołžę́nka, f. die Mitbeschuldigte, Jan.
  98. soobı̑st, f. die Nebenniere, Erj. (Som.).
  99. sooblı̑ka, f. die Nebenform, Vrt.
  100. soobrtník, m. der Gewerbsgenosse, Jan. (H.).

   84.387 84.487 84.587 84.687 84.787 84.887 84.987 85.087 85.187 85.287  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA