Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (84.887-84.986)
-
sọ̑łnast, adj. salzicht, Cig., Jan.
-
sołnàt, -áta, adj. salzhaltig, salzig, Salz-, Mur., Cig., Jan.
-
sołnátost, f. die Salzhaltigkeit, die Salzigkeit, Mur., Cig.
-
sȏłnce, n. die Sonne; s. sije, die Sonne scheint; s. vzhaja, zahaja (geht auf, unter); s. peče, pripeka, die Sonne brennt; s. gre v zástavo = za oblake, Jan.; s. je že visoko = es ist hoher Tag; ujedeno s., die Sonnenfinsternis, Mur.- Cig.; na solncu se greti; ne hodi razoglav na solnce! pred solncem, vor Sonnenaufgang; še za solnca, noch zur Zeit, wo die Sonne scheint, LjZv., jvzhŠt.; za solncem, westwärts, V.-Cig.; od solnca, schattenseitig gelegen, C.; koder solnce teče, kruh se peče, in der ganzen Welt der Mensch sein Brot erhält, Mur.; ( nav. se govori sọ̑nce; tako tudi pišejo starejši pisatelji od Trubarja do Kopitarja, Škrab. [Cv.]).
-
sołnceglèd, -glę́da, m. das Helioskop, Jan.
-
sołncemèr, -mę́ra, m. das Heliometer, Jan., Cig. (T.).
-
sołncemǫ̑ljəc, * -lca, m. der Sonnenanbeter, Jan. (H.).
-
sołncemǫ̑ljka, f. die Sonnenanbeterin, Jan. (H.).
-
sołnčàn, -ána, m. der Bewohner der Sonne, Zv.
-
sołnčanica, f. die Sonnenekliptik, Jes.
-
sȏłnčanje, n. die Insolation ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
-
sȏłnčarica, f. der Sonnenstich (bolezen), Let.- C., nk.; — hs.
-
sȏłnčati, -am, vb. impf. besonnen lassen, Cig.
-
sȏłnčəce, n. dem. solnce, Mur., Vrt., Valj. (Rad).
-
sȏłnčək, -čka, m. = solnčece, Ravn.- Valj.
-
sȏłnčica, f. die Narcisse (narcissus poeticus), v Čičih- Erj. (Torb.); — tudi: das Bergwohlverleih (arnica montana), Josch.
-
sółnčiti se, sȏłnčim se, vb. impf. sich sonnen, Cig., Jan., BlKr.
-
sȏłnčje, n. die Sonnenseite, M., Vrtov. (Km. k.), Valj. (Rad).
-
sȏłnčji, adj. = solnčen, Štrek.; (od "solnča" izhoda, Krelj).
-
sȏłnčnica, f. 1) das Sonnenthierchen (actinophrys), Erj. (Z.); — 2) neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) die Sonnenblume (helianthus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — žolta s., der Bocksbart (tragopogon pratensis), C.; — bodeča s., die Eberwurz (carlina acaulis), Mariborska ok.- C.
-
sȏłnčnik, m. 1) der Sonnenschirm, Cig., Jan., nk.; — 2) der Ostwind, Jarn., Cig.; — 3) eine Art dunkelgrauer, mergelartig verwitternder Kalkstein, Frey. (Rok.).
-
sołnčnosrẹ́dən, -dna, adj. heliocentrisch ( astr.), Cig. (T.).
-
sołnẹ́ti, -ím, (-ẹ̑m), vb. impf. scheinen (o solncu): solneči trak solnca, ogr.- C.
-
sołníca, f. 1) das Salzfass; krožniki, solnica in drugo namizje, Glas.; — 2) der Salztrog für Schafe, C.; — 3) = solina, das Salzwerk, Nov.- C., Burg. (Rok.); — 4) das Salzwasser, Jarn.
-
sołník, m. 1) der Salzbehälter (in der Küche), BlKr.; — das Salzfass, Meg., Dol.- M.; — 2) der Salzstein, Cig., Jan.; — 3) = sir, ki ga planinec da trgovcu za sol, Bolc- Erj. (Torb.); — 4) die Salzgrube, SlN.- C.
-
sołnína, f. 1) die Salzlake, C.; — 2) = sol, das Salz: v scalnicah so raztopljene solnine, Strp.
-
sołnjáča, f. das Salzgefäß, C., Ščav.- Pjk. (Črt.).
-
sołnják, m. die Salzbüchse, Jan.; — der Salzkasten, Cig.
-
sȏłnka, f. der Bocksbart (tragopogon pratensis), Vrsno- Erj. (Torb.).
-
sołnokíseł, -sela, (-sla), adj. salzsauer, Cig., Jan., Cig. (T.); solnokı̑sli amonijak, der Salmiak, Cig. (T.).
-
solobǫ̑r, -rja, m. = prod, debel pesek s kamenjem pomešan, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.); — prim. labora (?).
-
solokòp, -kópa, m. der Salzknappe, Cig.
-
sololı̑k, m. das Haloid, Erj. (Min.).
-
solomèr, -mę́ra, m. der Salzmesser, die Salzwage, Cig. (T.).
-
solomę̑rəc, -rca, m. der Salzmesser (eine Person), Jan., Let.
-
solomúriti, -ȗrim, vb. impf. marinieren, Cig., Jan.
-
solomúrja, f. = salamurja, Cig., Jan., Polj.; pogl. razsol.
-
sółski, adj. solski merčun, der Salzmesser, prisega iz 17. ali 18. stol.- Let. 1884, 211.
-
soltár, -rja, m. = poljski čuvaj, Rihenberk, Plužna- Erj. (Torb.); — = gozdni čuvaj, Ip.- Erj. (Torb.); (benetsko- it. saltaro, bav. Saltner, lat. saltuarius).
-
sołtáti, -ȃm, vb. impf. gierig, hastig fressen, Z., Burg. (Rok.); — pogl. sovtati, savtati.
-
sółza, f. 1) die Thräne; solze točiti, pretakati, prelivati, Thränen vergießen; solze mi zalivajo oči, die Augen gehen mir über; solze so ga polile, solze so se mu ulile, udrle, er brach in Thränen aus; solzo s solzo pobijati, in Thränen schwimmen, Npes.- Cig.; solze si brisati, sich die Thränen abtrocknen; solze piti, Thränen verursachen: strašno je, kadar otroci tako solze pijejo staršem, Ravn.; to niso mačje solze = das ist keine Kleinigkeit; — 2) device Marije solze, das Gipskraut (gipsophila muralis), Josch.
-
sołzȃnj, m. eine nasse Ader auf Äckern, die Wassergalle, Notr., (solzaj) Cig.
-
sołzȃnjast, adj. wassergallig, Cig.
-
sółzən, -zna, adj. thränenbenetzt, thränenvoll, Thränen-; solzne oči imeti, Thränen in den Augen haben; vsa solzna je šla; v tej solzni dolini, in diesem Thal der Thränen; solzni kruh, das Thränenbrot, Cig., Trub.; solzna kost, das Thränenbein, Cig.
-
1. sołzę̑na, f., Vod. (Izb. sp.), pogl. 1. slezena.
-
2. sołzę̑na, f. die Käsepappel, Cig.; pogl. 2. slezena.
-
sołzẹ̑nje, n. das Sickern; — očesno solzenje, das Augentriefen, Cig.
-
sołzẹ́ti, -ím, vb. impf. spärlich oder tropfenweise rinnen, sickern, Cig., Jan., Mik.; kri mi iz nosa solzi, Cig.; voda solzi iz studenca, Notr.; voda solzi iz zemlje po travniku, Kr.; muzga iz drevesa solzi, Pirc; — sich mit Tropfen spärlich bedecken, thränen, Mur., Cig., Jan.; trta solzi, die Rebe thränt, Cig., Dol.; okna solzijo, die Fenster laufen an, Cig.
-
sołzíca, f. dem. solza; 1) die Thräne; — 2) das Maiglöckchen (convallaria maialis), Jan., Ročinj- Erj. (Torb.); tudi: das Perlgras (melica), C., Tuš. (R.); — solzice device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), C.; tudi: das Rispengras (poa annua), Cig., C.
-
sołzíti, -ím, vb. impf. 1) bethränen, Cig.; — 2) thränen, Thränen vergießen, Guts., Jarn.; nav. s. se, Mur., nk.
-
sȏłznat, adj. voll Thränen, Mur.; solznato oko, Z.
-
sȏłznica, f. das Thränenbein, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.).
-
sȏłznik, m. der Thränengang, Cig.
-
sołzorósən, -sna, adj. thränenbethaut, Str.
-
sołzotòk, -tǫ́ka, m. der Thränenfluss, Jan.
-
sòm, sóma, m. der Wels, Waller o. Schaiden (silurus glanis), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Ravn., Preš., jvzhŠt.; — morski s., der Menschenhai (squalus carcharias); — s. zdrizavec, der Zitterwels (malapterurus electricus), Erj. (Ž.); = otripni, električni s., Cig.
-
somár, -rja, m. das Saumthier, Jan.; — der Esel, ogr.- C., M.; — prim. it. somaro.
-
somaríca, f. die Eselin, ogr.- C., Mik.
-
soméja, f. die gemeinsame Grenze, Cig.; drevje posajeno na somejah, Bes.
-
soméjnost, f. die Grenzgemeinschaft, Cig.
-
somə̀nj, -njà, m., Cig., Jan. i. dr., pogl. semenj, senjem.
-
somèr, -mę́ra, m. die Symmetrie, Cig. (T.).
-
somę́ra, f. die Symmetrie, C., C. ( Let.).
-
somę́rən, -rna, adj. ebenmäßig, proportioniert, angemessen, Cig., Jan., C.; — symmetrisch, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.).
-
somę̑rje, n. das Ebenmaß, Cig., Jan., nk.
-
somę́rnost, f. die Ebenmäßigkeit, Cig., Jan., C.; — die Symmetrie, Cig. (T.).
-
somẹščàn, -ána, m. der Mitbürger (in einer Stadt), Cig., Jan., nk.
-
somẹščȃnka, f. die Mitbürgerin (in einer Stadt), Cig., Jan., nk.
-
somı̑šljenik, m. der Gesinnungsgenosse, nk.
-
somlatìč, -íča, m. der Mitdrescher, Cig.
-
sǫ̑mlja, f. ( nam. somnja) = sumnja, der Verdacht, C.
-
1. somljáti, -ȃm, vb. impf. = sobotati, gierig, hastig essen, C.; — prim. 2. sabljati, sobljati.
-
2. somljáti, -ȃm, vb. impf. ( nam. somnjati) = sumnjati, C.
-
sǫ̑mljica, f. = somlja, Št.- Cig., C.
-
somnambulīzəm, -zma, m. snohoja, der Somnambulismus, Cig. (T.).
-
sǫ́mnẹti se, -im se, vb. impf. zweifeln: jaz se ne somnim več, da bo mir, Vod. (Nov.); — pogl. sumneti.
-
sǫ̑mnež, m. = sumnež, Jan., C.
-
sǫ̑mnja, f. = sumnja, Valj. (Rad).
-
somnožı̑telj, m. der Coefficient ( math.), Cig. (T.); — rus. somnožitelь.
-
somọ́rən, -rna, adj. mit finsterem Gesicht, C.; düster, Cig. (T.); — prim. hs. sumoran, düster.
-
somọ́riti se, -ọ̑rim se, vb. impf. = somuriti se, finster blicken, vzhŠt.- C.
-
sǫ́mračən, -čna, adj. 1) Dämmerungs-: somračni krog, der Dämmerungskreis, Cig. (T.); — 2) dämmerig, helldunkel, Cig., Jan., SlGradec- C.
-
sǫ́mračnik, m. somračniki, Abendfalter (crepuscularia), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
sǫ́mrak, m. 1) das Zwielicht, das Halblicht, die Dämmerung, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.); (somrak je, ko še nekaj manjka, da bi bil pravi mrak, Cv.); — 2) der Spuk, das Gespenst, der Poltergeist, C.; — 3) der Andorn (marrubium), C.; (sum-) Hip. (Orb.), Medv. (Rok.).
-
somúriti se, -ȗrim se, vb. impf. ein finsteres Gesicht machen, C.; — = podhuljeno se držati (o konjih), SlGor.; — prim. somoriti se; rus. smuryj, dunkelgrau, Mik. (Et.).
-
sonadglę̑dnik, m. der Mitaufseher, Cig.
-
sonȃjdəc, -dca, m. = sonajdnik, Cig.
-
sonȃjdnik, m. der Mitfinder, Cig.
-
sonárodən, -dna, adj. = mejnaroden, international, Cig. (T.).
-
sonarodnják, m. der Stammesgenosse, Bes., Let.
-
sonāta, f. neka vrsta glasbenih skladeb, die Sonate.
-
sōnda, f. iskalo, die Sonde, Cig.
-
sonēt, m. neka vrsta liričnih pesni določene oblike, das Sonett.
-
sonje, n. = solnčnat kraj, Vod. (Izb. sp.); ( nam. solnje?).
-
sontən, -tna, adj. = soten, Poh.- C.; (tudi: sontiv, C.).
-
soobdołžę́nəc, -nca, m. der Mitbeschuldigte, Cig., Jan.
-
soobdołžę́nka, f. die Mitbeschuldigte, Jan.
-
soobı̑st, f. die Nebenniere, Erj. (Som.).
-
sooblı̑ka, f. die Nebenform, Vrt.
-
soobrtník, m. der Gewerbsgenosse, Jan. (H.).
84.387 84.487 84.587 84.687 84.787 84.887 84.987 85.087 85.187 85.287
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani