Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (84.787-84.886)
-
sojẹ̑zdnik, m. = sojezdec, Cig.
-
sǫ̑jka, f. = šoja, ogr.- C., Valj. ( LjZv.); — planinska s., die Steindohle (fregilus [corvus] graculus), Frey. (F.).
-
1. sọ̑k, sọ̑ka, sokȃ, m. 1) der Saft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; der Baumsaft, Mik.; brezov s., der Birkensaft, Cig.; cedri so polni soka, Trav.- Valj. (Rad); beseda mu teče, kakor sok v dobu, er kommt in der Rede nicht vorwärts, Met.; želodčni, črevesni s., der Magen-, Darmsaft, Erj. (Som.); — 2) der weniger dichte Mehlbrei, Cig., Jan., Gor.; sok je redek močnik, Hip.- C.; Privoščila skoporita Bo ti komaj sok neslan, Preš.; od soka trebuh klempa, Npreg.- Valj. (Rad); — ein zubereitetes Gemüse, die Zuspeise, Rez.- C.; s. iz leče, das Linsenmus, Ravn.; repni s., gehackte Rüben, Jarn., C.; kapusni s., geriebenes Kraut, C.; — die Sauce: čebuljni s., die Zwiebelsauce, C.; mesnina v soku, Eingemachtes, C.; s. pri pečenki, die Bratensauce, Vod. (Izb. sp.).
-
2. sǫ̑k, m. 1) der Zweig, Mik.; — 2) der Astknorren im Holz, Jarn.
-
sokáč, m. der Koch, Meg., Habd., Prip.- Mik.
-
sokačíca, f. die Köchin, Habd., ogr.- C., SlN.
-
sokáčič, m. der Küchenjunge, Habd.
-
sǫ̑kast, adj. knorrig, C.
-
sokàt, -áta, adj. 1) ästig, C.; — 2) knorrig: ( pren.) = trščat: s. človek, Trst. (Let.).
-
sǫ́kati, -am, vb. impf. = bosti, zbadati, BlKr.- DSv.
-
sǫ́kəlj, -klja, m. das Reis, der Ast, ogr.- C.
-
sokı̑s, m. das Suboxyd, Cig. (T.), C.
-
sokı̑səc, -sca, m. das Suboxydul, Cig. (T.).
-
sokislína, f. eine Säure mit geringerem Sauerstoffgehalt: arsenova s., arsenige Säure, DZ.; žveplena s., schwefelige Säure, Sen. (Fiz.).
-
sokládən, -dna, adj. congruent, Cig. (T.), Erj. (Min.), C.; pogl. skladen.
-
sokljúč, m. der Nebenschlüssel, Cig.
-
soklòn, -klóna, adj. isoklinisch, Cig. (T.).
-
soknę̑z, m. der Mitfürst, der Theilfürst, Cig. (T.).
-
sǫ́kniti, sǫ̑knem, vb. pf. = ubosti, dregniti ( n. pr. z nožem), BlKr.- Let.
-
sokočijȃž, m. der Mitkutscher, Cig.
-
sókoł, -óla, m. der Falke; der Baumfalke (falco subbuteo), Frey. (F.); s. lovec, der Jagdfalke (falco candicans), Cig., Erj. (Ž.); s. selec, der Wanderfalke oder Taubenfalke (falco peregrinus), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — sokòł, -óla, Valj. (Rad).
-
sokolár, -rja, m. der Falkner, Cig., Jan., Zora.
-
sokółəc, -łca, m. = golobar 2), Frey. (F.).
-
sokolíca, f. das Falkenweibchen, Cig., Jan., nk.
-
sokólič, m. dem. sokol; 1) junger Falke, Cig., Jan.; der Falke, Guts., Štrek.; — 2) der Zwergfalke (falco aesalon), Cig., Frey. (F.), Erj. (Z.); der Lerchenfalke, Levst. (Nauk); — tudi: sokolìč, -íča.
-
sokolı̑njak, m. der Falkenhof, Cig., Jan.
-
sokolíšče, n. der Falkensitz, Zora.
-
sokǫ́lji, adj. Falken-, Jan.; sokolje oko, Jan., C., SlN.
-
sokǫ̑łnik, m. der Falkner, Cig.; pogl. sokolar.
-
sokǫ́łski, adj. Falken-, Mur., Cig., Jan., nk.
-
sokomèr, -mę́ra, m. der Saftmesser, Jan.
-
sokǫ̑n, m. = sokol, Npes.-Vraz.
-
sokǫ́t, m. der Nebenwinkel, Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
-
sokotáti, -ȃm, vb. impf. lärmen, Št.- Trst. (Let.).
-
sokotòk, -tǫ́ka, m. der Saftfluss, Nov.- C.
-
sokozbı̑rnica, f. das Saftsammelgefäß, DZ.
-
sokristjȃn, m. der Mitchrist, Cig., Jan.
-
sokristjȃna, f. die Mitchristin, Cig., Jan.
-
sokrǫ̑g, m. der Nebenkreis, Cig. (T.).
-
sọ̑ł, solı̑, f. das Salz; kuhinjska s., das Kochsalz; živinska s., das Futtersalz; morska s., das Meersalz; varjena s., das Sudsalz; kamenita (kamena, kamenena) s., das Steinsalz; Štefanja s. = na sv. Štefana dan blagoslovljena sol, Npes.-K.; lužna s., die Pottasche, DZ.; grenka s., das Bittersalz, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); Glavberjeva s., das Glaubersalz, Cig., Jan., Cig. (T.); bljuvna s., der Brechweinstein, Cig., Jan., Strp.; zlata s., das Goldsalz, Cig.; dvojna s., das Doppelsalz, Nov.- C.; trojna s., das Tripelsalz, Cig. (T.); vsem je kakor sol očem, er ist allen verhasst, Cig.; — babja sol = solika, babje pšeno, Dict.; — der Witz: brez soli, witzleer, Cig.; pesmi brez soli, Preš.; der Verstand: Kdor urne roke, sol v glavi ima, V nesreči si vsaki pomagat' zna, Preš.
-
soláč, m. der Huchen (salmo hucho), Erj. (Ž.); pogl. sulač.
-
solȃjka, f. die Soda, h. t.- Cig. (T.).
-
solamurja, f., Cig., pogl. salamurja, razsol.
-
solár, -rja, m. 1) der Salzhändler, der Salzverkäufer; ponuja kakor solar sol, Lašče- Levst. (Rok.); brez denarja do solarja, brez soli domov, Npreg.- Jan. (Slovn.); — der Salzbereiter, Cig.; — 2) = solnica, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
solaríca, f. die Salzhändlerin, Cig.
-
soları̑ja, f. = solarstvo, der Salzhandel, Cig., Jan.; der Salzverschleiß, Mur.
-
solarína, f. die Salzsteuer, Nov.- C.
-
soláriti, -ȃrim, vb. impf. mit Salz handeln, Z.
-
solárja, f. der Salztrog (koritce, kamor se ovcam vsiplje sol), ( prim. it. saliera, Salzfass), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
-
solárnica, f. 1) das Salzwerk, C.; — 2) das Salzmagazin, Cig. (T.); — das Salzgewölbe, Mur.
-
solȃst, -ı̑, f. das Miteigenthum, Cig.
-
solástən, -stna, adj. miteigenthümlich, Cig.
-
solastína, f. das Miteigenthum, Cig., Jan.
-
solastníca, f. die Miteigenthümerin, Cig., Jan., nk.
-
solastník, m. der Miteigenthümer, Cig., Jan., C., nk.
-
sǫ̑łd, m. eine Geldmünze, ogr.- C.; (zdaj = krajcar) Prim., Kr.; — it. soldo.
-
sołdáča, f. das Soldatenweib, Mik.
-
sołdačı̑ja, f. = vojaška služba, Prip.- Mik.
-
sołdák, m. = soldat, Mur., SlGor., ogr.- C.
-
sołdàn, -ána, m. = lapor, der Mergel, Cig., Jan., Vrtov. (Vin., Km. k.), LjZv., Goriš.; der Schiefer, Štrek.; — verwitterter Sandstein, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) terra saldana, Schweißsand, Štrek. (Arch.).
-
sołdánast, adj. Mergel-: soldanasta zemlja, Cig.
-
sołdȃščina, f. = vojaščina.
-
sołdȃški, adj. = vojaški.
-
sołdȃt, m. 1) = vojak; — 2) soldati = soldatki, das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Fr.- C.
-
sołdȃtək, -tka, m. dem. soldat; 1) ein kleiner Soldat; — ein Soldat aus Holz oder Pappendeckel, Valj. (Rad); — 2) soldatki, die europäische Erdscheibe oder das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Tuš. (R.), Gor., Št.; tudi: das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Gor.
-
sołdı̑n, m. eine Geldmünze, C.; — prim. sold.
-
sołdı̑nščica, f. eine Geldmünze, C.; — prim. sold.
-
sọ̑łən, -łna, adj. 1) Salz-; solni rudnik, das Salzbergwerk, Cig. (T.); — 2) sółən, salzhaltig, Jan.
-
soleníca, f. die Salzgrube, Hip.- C.
-
solenjáča, f. das Salzfass, C., Danj.- Mik., vzhŠt.
-
solę́nka, f. das Salzfass, Guts.- Cig.
-
solẹ̑tka, f. = enakoletnica, die Isothere, h. t.- Cig. (T.).
-
solfatāra, f. der Schwefelkrater, die Solfatara, Cig. (T.), Jes.
-
solicitātor, -rja, m. odvetniški uradnik, der Sollicitator, Cig.
-
solík, m. = natron, Cig.; — = žveplenokisli natron, Nov.; (tudi: = klor, Cig.).
-
solíka, f. = babje pšeno, sodra 1), der Graupenhagel, die Schneegraupen, Cig., C., Mik., BlKr., jvzhŠt.
-
solílọ, n. 1) das Salzen, Cig.; — 2) das Salzwerk, die Saline, Cig. (T.); pl. solila, das Salzwerk, Jan.; ( das Salzkammergut, Naprej- C.); — 3) die Salzlecke (für Schafe), Jan. (H.).
-
sọ̑lina, f. 1) die Salzlecke, Rib.- Levst. (Rok.), (solna) V.-Cig.; — 2) solína, die Saline, V.-Cig., Jan., Erj. (Min.); — 3) = gnoj, zapŠt.
-
solı̑nar, -rja, m. der Salzwerker, Cig., Hip.- C.
-
solı̑narčək, -čka, m. der Salzwerkbursche, Cig.
-
solíniti, -ı̑nim, vb. impf. = gnojiti, zapŠt.- C.
-
solı̑njak, m. = posoda, v kateri je sol shranjena, Glas.; — das Salzfass, Mur.
-
solı̑nski, adj. Salinen-, salinisch, Cig., Jan.
-
solíšče, n. das Salzlager, Jan.; das Salzwerk, die Saline, Jan., Cig. (T.).
-
solı̑tar, -rja, m. = soliter, Cig. (T.), Valj. (Rad).
-
solítər, -tra, m. der Salpeter, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. bav. salliter, Levst. (Rok.).
-
solíti, -ím, vb. impf. salzen; s. jedi; — pökeln, Cig., Jan.; — "pojdi se solit!" pravimo tistemu, ki kaj govori ali dela, kar nam ni po volji; pojdi se solit s svojimi lažmi, s svojo igračo! geh mir mit deinen Lügen, mit deinem Spiel!
-
solı̑trar, -rja, m. der Salpetersieder, Cig., Jan.
-
solitrárnica, f. die Salpeterhütte, die Salpetersiederei, Cig., Jan.
-
solítrast, adj. salpeterig, Jan.; salpetericht, Cig.
-
solítrn, adj. Salpeter-, salpeterig, Cig., Jan.; solitrna kislina, die Salpetersäure, Jan.
-
solı̑trnat, adj. salpeterig, Cig.
-
solı̑trnica, f. = solitrarnica, Cig.
-
solitrokíseł, -sela, (-sla), adj. salpetersauer: solitrokislo živo srebro, der Quecksilbersalpeter, Cig.
-
sǫ̑lj, m. die Wiesenraute (thalictrum sp.), Soča- Erj. (Torb.).
-
soljenína, f. das Pökelfleisch, Cig.
-
soljȗbəc, -bca, m. der Nebenbuhler (in der Liebe), Jan.
-
soljȗbnik, m. = soljubovnik, Cig., Jan., C.
-
sòłn, sółna, m. der Lichtreflex im Auge, ogr.- C., Valj. (Rad).
-
sołnár, -rja, m. = solar, Cig.
84.287 84.387 84.487 84.587 84.687 84.787 84.887 84.987 85.087 85.187
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani