Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (84.587-84.686)

  1. snópoma, adv. garbenweise, Cig.
  2. snúba, f. die Brautwerbung, Z., Štrek.
  3. snubačíca, f. die Freiwerberin, Cig., Jan.
  4. snubáčiti, -ȃčim, vb. impf. sich als Freier betragen: jel je snubačiti pri Katrici, Jurč.
  5. snubə̀c, -bcà, m. = snubač, Cig., Jan.; Ima zalega snubca, Npes.- Kres; tudi: snúbec.
  6. snubìč, -íča, m. = snubač, der Brautwerber, Cig., C.; — der Brautführer, C., Rez.- Baud.
  7. snubíča, f. die Kranzjungfer, C., Rez.- Baud.
  8. snúbiti, -im, vb. impf. für sich oder einen andern um eines Mädchens Hand werben, freien; s. bogato dekle.
  9. snúbok, -óka, m. der Brautwerber, Cig., Jan., Mik.; v snuboke iti, werben, freien gehen, Cig., Jan., Nov., Notr., vzhŠt.
  10. snúditi se, -im se, vb. impf. = smukati se: povsod se okoli nas snudi, Savinska dol.
  11. snȗtək, -tka, m. die Kette, das Aufzugsgarn, der Zettel; snutka bo za tri osnove, Polj.
  12. snúti, snújem, vb. impf. = snovati, Ben.- Mik.; anzetteln, Mur.; — s. se po mislih, vorschweben, Cig.
  13. so-, praef. 1) = s-: sosed, soteska; — 2) ( adv.) Mit-, Neben-; sošolec, der Mitschüler, someščan, der Mitbürger einer Stadt, nk.; sopraznik, der Nebenfeiertag.
  14. soángel, m. der Mitengel, Cig.
  15. soarēja, f. večerna veselica, die Soiree.
  16. sóba, f. das Zimmer, Cig., Jan., nk.; — (bolje: sǫ́ba, Cv.); iz madž. szoba, in to iz stvn. stuba, Mik. (Et.).
  17. sobána, f. der Saal, Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  18. sobaríca, f. das Stubenmädchen, C., nk.
  19. sobarína, f. der Stubenzins, Jan. (H.).
  20. sobátiti, -ȃtim, vb. impf. = sobotati, C.
  21. sóbən, -bna, adj. Zimmer-: sǫ̑bna oprava, die Zimmereinrichtung, nk.
  22. soberáč, m. der Mitbettler, Cig.
  23. sóbica, f. dem. soba; ein kleines Zimmer, das Stübchen, Cig., Jan., nk.; tesna s., die Zelle, Levst. (Pril.).
  24. sobíkati, -kam, -čem, vb. impf. = razbijati, z jezo delati, Fr.- C.; (morda nam. sovikati; prim. sovati = suvati, C.).
  25. sobı̑tək, -tka, m. die Coexistenz, Cig. (T.).
  26. sobítən, -tna, adj. coessentiell, consubstantiell, Cig., Jan.
  27. sobítje, n. = sobitek, Jan.
  28. sobítnost, f. das Zugleichsein, die Coexistenz, Cig., Jan.; ( pogl. sobitek); — die Consubstantialität, Cig.
  29. sǫ́blazən, -zni, f. 1) das Ärgernis: dela javno s., Levst. (Nauk); ( prim. hs. sablazan); — 2) v kletvici: soblazen te vzela! = da bi poginil! BlKr.- Let.
  30. sobljáti, -ȃm, vb. impf. = 2. sabljati, Z.
  31. sobniti se, -nem se, vb. pf. Rücksicht nehmen, GBrda.
  32. sobojník, m. der Mitkämpfer, der Waffengenosse, Cig., Jan., nk.
  33. sobokàt, -áta, adj. biconvex, h. t.- Cig. (T.).
  34. sǫ́bolj, m. der Zobel, Cig., Jan., nk.; sibirski s. (mustela zibelina), Erj. (Ž.); — rus.
  35. soboljár, -rja, m. der Zobelfänger, Cig., Jan.
  36. sǫ́bolji, adj. Zobel-, Cig., Jan.
  37. soboljína, f. das Zobelfell, Cig.
  38. sobórəc, -rca, m. der Mitstreiter, Cig., Jan.
  39. soborı̑telj, m. der Mitstreiter, nk.
  40. sobǫ́ta, f. der Samstag; velika s., der Charsamstag.
  41. sobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) gierig fressen oder schnaufen, C., Z.; — 2) hastig sprechen, plappern, schwatzen, C., Z.; — morda nam. sopotati, prim. sopsti.
  42. sobǫ́tən, -tna, adj. Samstags-, samstägig; sobotni večeri.
  43. sobotíca, f. die Schwätzerin, C.; — prim. sobotati 2).
  44. sobránjenik, m. = sovarovanec, der Schutzgenosse, Jan. (H.).
  45. sobràt, -bráta, m. der Mitbruder, Cig., Jan., Slom.- C., nk.
  46. sobrẹžína, f. eine Einengung zwischen zwei Hügeln, Savinska dol.- C.
  47. socésar, -árja, m. der Mitkaiser, Cig.
  48. sociālən, -lna, adj. družaben, social, Jan., nk.
  49. socialīst, m. privrženik socializma, der Socialist.
  50. socialīzəm, -zma, m. prizadevanje izboljšati razmere človeške družbe po določenih načelih, der Socialismus.
  51. sočásən, -sna, adj. zur selben Zeit gehörig, mitzeitig, isochron, synchronistisch, Cig., Jan., nk.; sočasni možje, die Männer derselben Zeit, C.
  52. sočȃsnik, m. = vrstnik, der Zeitgenosse, Cig.
  53. sočásnost, f. die Mitzeitigkeit, Cig.
  54. sọ̑čəc, -čca, m. dem. 1. sok, Valj. (Rad).
  55. sọ̑čək, -čka, m. dem. 1. sok; das Säftchen, Cig.
  56. sočéłən, -łna, adj. gegenüberliegend; sočę̑łni kot, der Gegenwinkel, h. t.- Cig. (T.).
  57. sočeljȗstnica, f. sočeljustnice, Haftkiefer (plectognathi), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  58. 1. sočę̑n, adj. = meževen, Vrsno- Erj. (Torb.).
  59. 2. sóčən, -čna, adj. saftig, saftreich, Saft-, Mur., Cig., Jan., C., nk.; kar je sočnega v človeku, Jap. (Prid.); sočno sadje, nk.; sočno vlakence, der Saftfaden, Cig. (T.); — drevje je sočno, die Bäume stehen in vollem Safte, Cig.
  60. sočíti, -ím, vb. impf. 1) = mužiti, die saftige Rinde ablösen: s. vrbe, piščalke, Z.; — 2) die Hörner abstoßen: jelen soči, Z.; — 3) s. se, saften: drevje se soči, Z.
  61. sǫ̑čje, n. dürres Reisig, Cig., Trub., Dalm., kajk.- Valj. (Rad).
  62. sǫ̑čnat, adj. saftig, Mur., Cig., Jan., nk.
  63. sǫ̑čnatost, f. die Saftigkeit, Jan.
  64. sǫ̑čnica, f. 1) die Saftbirne, Cig.; — 2) sočnice, die Saftgänge, die Saftröhren ( bot.), Cig. (T.).
  65. 1. sǫ̑čnik, m. der Saftbehälter ( bot.), Cig. (T.); — der Saftgang, Tuš. (R.).
  66. 2. sočník, m. 1) das Pfropfreis, Z., UčT.; — 2) der Längendachbalken, V.-Cig.
  67. 1. sóčnost, f. die Saftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  68. 2. sǫ́čnost, f. das Wesen, die Wesenheit, h. t.- Cig. (T.).
  69. sočȗt, m. das Mitgefühl, die Sympathie, Jan. (H.).
  70. sočútən, -tna, adj. mitfühlend, theilnehmend, Jan., nk.; sočȗtni živec, der sympathetische Nerv, Cig. (T.).
  71. sočȗtje, n. das Mitgefühl, die Sympathie, Cig., Jan., C., nk.
  72. 1. sǫ́d, m. 1) das Urtheil, Guts.- Cig., Cig. (T.), C., Lampe (D.); stvarja iz pojmov sode, Žnid.; — 2) das Gericht, Cig., Jan.; poleg pravde in soda, ogr.- Valj. (Rad); skradnji s., das letzte Gericht, ogr.- C.; kratki s., das Standrecht, Zora; = brzi s., SlN.
  73. 2. sǫ̑d, m. 1) das Fass; vinski s., das Weinfass; pivovozni s., das Biertransportfass, DZ.; — 2) ausgehöhlter Baumklotz als Bienenstock, Jan., C.
  74. sǫ̑d, adj. gerade ( math.), Cig. (T.), C.; soda števila, gerade Zahlen, Cel. (Ar.); sodo ali liho? ("sodaliho") gerade o. ungerade, Notr.; ( prim. sod al' par? jvzhŠt.; tu se je pravi pomen že pozabil); — prim. sodev.
  75. sǫ̑d, adv. = tod: od sod (odsod), von hier, Meg., Boh., Trub.; od sod, do sod, Schönl.
  76. 1. sǫ̑da, f. das Paar: liš ali soda? paar oder unpaar? Cig., Mik.
  77. sǫ̑dar, -rja, m. der Fassbinder, Mur., Cig., Jan., nk.; sodar nabija leseno posodo, Ravn. (Abc.); Sodar glasni vže nabija sode, Levst. (Zb. sp.); — tudi: sodár.
  78. sǫ̑darica, f. das Weib des Fassbinders, Valj. (Rad).
  79. sodárnica, f. die Fassbinderwerkstätte, Cig.
  80. sǫ̑darski, adj. Fassbinder-, Mur., Cig., Jan., nk.; s. les, Cig., Jan.
  81. sǫ̑dast, adj. fassförmig, Cig.
  82. sǫ̑dati, -am, vb. impf. "gerade oder ungerade" spielen, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  83. sódba, f. das Urtheil; napačna, prenagla s., Cig.; ( phil.) Lampe (D.); — die Fällung eines richterlichen Urtheils, der Urtheilsspruch; sodbo storiti, ein Urtheil fällen, Cig., Jan.; = sodbo izreči, DZkr.; odvezna s., das freisprechende Urtheil, Cig., DZ.; = oprostna s., Cig.; zaočna s., das Contumazurtheil ("po starem slovan. pravu", Cig.); = s. v neposluh, Jan.; — die Abhaltung des Gerichtes, das Gericht; krvava, zaglavna s., das Halsgericht, Cig.; vojaška s., das Kriegsgericht, Cig.; božja s., das Gottesgericht; vesoljna s., das Weltgericht, Cig.; = poslednja, splošna s., Jan.; — gen. tudi: sodbę̑, Valj. (Rad); (sodvà, Rož.- Kres).
  84. sódbən, -bəna, adj. gerichtlich, Gerichts-, Cig., Jan., nk.; (sodbena sentencija, Krelj).
  85. sodbẹ̑nji, adj. Gerichts-: s. hlapec, Gor.- Levst. (Rok.).
  86. sódbənost, f. die Jurisdiction, DZ.
  87. sǫ́dčast, adj. fässchenartig, Cig.
  88. sǫ́dčək, -čka, m. dem. 2. sodec; das Fässchen; debel kakor s., Cig.
  89. sǫ́dčən, -čna, adj. absprecherisch, Cig.
  90. 1. sǫ́dəc, -dca, m. = sodnik, der Richter, Meg., Mur., Trub.- Let., ogr.- Valj. (Rad); — der Beurtheiler, Levst. (Nauk).
  91. sodẹ̑dič, m. der Miterbe, Cig., Jan., Slom.- C., nk.
  92. sodẹ̑dnica, f. die Miterbin, Cig., Jan.
  93. sodẹ̑dnik, m. der Miterbe, Cig., Jan.
  94. sodẹ́kla, f. die Mitmagd, Cig.
  95. sodẹlȃtelj, m. der Mitarbeiter, der Mitwirkende, C., Navr. (Kop. sp.).
  96. sodẹ̑łba, f. die Nebeneintheilung (condivisio), ( phil.), Cig. (T.).
  97. sodẹlę́žən, -žna, adj. mittheilnehmend, nk.
  98. sodẹlę̑žnica, f. die Mittheilnehmerin, nk.
  99. sodẹlę̑žnik, m. der Mittheilnehmer, Cig., nk.
  100. sodẹlę́žnost, f. die Theilgenossenschaft, nk.

   84.087 84.187 84.287 84.387 84.487 84.587 84.687 84.787 84.887 84.987  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA