Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (84.487-84.586)
-
smukúlja, f. die glatte oder österreichische Natter (coluber austriacus), (smúkulja) Erj. (Ž.).
-
smȗlək, -lka, m. = skupaj sfrčeno seno ali vlakno, kajk.- Valj. (Rad).
-
smúliti, -im, vb. impf. = cmuliti, (weinen), C.
-
smȗlje, n. coll. = sitje, Simsen, Binsen, C.
-
snága, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; prava snaga ne sega samo do praga, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) die Zierde, der Schmuck, Meg., Guts., ogr.- C., Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.); ženska snaga, Dict.; pl. snage, das Geschmeide: snažil vas je z zlatimi snagami (na vašem oblačilu), Dalm.; — das Feierkleid, C.
-
snagoljúbən, -bna, adj. die Reinlichkeit liebend, M.
-
snagoljȗbje, n. die Reinlichkeitsliebe, SlN.
-
snagoljúbnost, f. die Reinlichkeitsliebe, ZgD.
-
snagółtən, -tna, adj., Jan., pogl. samogolten.
-
snagóta, f. die Reinlichkeit, C., Z.
-
snáha, f. = sneha, Mur., Cig., Jan., BlKr.
-
snȃžba, f. die Säuberung, die Reinigung, Cig.; die Reinhaltung, DZ.
-
snȃžəc, -žca, m. der Reiniger, Cig.
-
snážən, -žna, adj. 1) sauber, rein; snažna obleka, posoda; vse je snažno po hiši; s. človek; — 2) sauber, hübsch; snažno dekle; — 3) snažno je vstala ("sie machte sich eilends auf"), Krelj; snažno ter močno je segel na Jude ("greift sie weidlich an"), Krelj; prim. stsl. snaga, das Bestreben.
-
snažílọ, n. das Putzwerk, Cig.
-
snažı̑telj, m. der Reiniger, der Putzer, Jan. (H.).
-
snažı̑teljica, f. die Reinigerin, die Putzerin, Jan. (H.).
-
snážiti, snȃžim, vb. impf. 1) säubern, reinigen, putzen; s. obleko, die Kleider putzen; — 2) zieren, schmücken, Meg.- Mik., Dict., Guts.; snažil vas je z zlatimi snagami, Dalm.; s. božjo hišo, Dalm.; s. se, sich schmücken, Jap.- C.
-
snažník, m. der Putzer, der Reiniger: s. v bolnici, DZ.
-
snážnost, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; — 2) die Zierlichkeit, Guts.
-
snẹ̑d, -ı̑, f. die Fresserei ("kjer vse zapravijo in snedo"), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
snẹ̑da, f. eine gefräßige Person, der Fresser, die Fresserin, Cig., Jan.; — der Näscher, V.-Cig.
-
snẹdalíšče, n. der Fresswinkel, Cig.
-
snẹ́dati, -am, vb. impf. ad snesti; 1) aufessen, aufzehren, Mur., Cig., Jan., Dalm.; durch Abfressen verwüsten: gosenice polje snedajo, Levst. (Nauk); — naschen, V.-Cig.; — s. koga, jemandes Vermögen aufzehren, Cig.; — 2) s. se, sich abgrämen, sich härmen, Cig.
-
snẹ̑dəc, -dca, m. das Leckermaul, der Näscher, Dict., V.-Cig., Valj. (Rad).
-
1. snẹ̑den, adj. = 2. snedən 2): essgierig, gefräßig, Cig., Jan., Štrek., Kr.; — naschhaft, V.-Cig.; dekla, ki je bila znana, da je laskrna in snedena, Erj. (Izb. sp.); — prim. snesti.
-
2. snẹ́dən, -dna, adj. 1) essbar, C.; — 2) essgierig, gefräßig, Cig., Jan., Savinska dol.; — verzehrend, Cig.; gospodsko življenje je snedno, Glas.
-
snẹ̑denəc, -nca, m. der Essgierige, der Fressbauch, der Fresser, Cig., Kol., Polj.
-
snẹ̑denək, -nka, m. = snedenec, Cig., Gor.
-
snẹ̑denica, f. 1) = snedenka, Cig.; — 2) delež sira in skute, ki ga planinski kozarji dobivajo, Bolc- Erj. (Torb.).
-
snẹ̑denka, f. ein essgieriges, gefräßiges Weib, Cig., Kr.- Valj. (Rad); — die Näscherin, V.-Cig.
-
snẹ̑denost, f. die Gefräßigkeit, Jan., Kr.; — die Naschhaftigkeit, Cig.
-
snẹ̑dež, m. ein essgieriger Mensch, der Vielfraß, Cig., Jan., Bas., Nov., ZgD.- C.; — der Näscher: ti snedež malopridni! Str.; — der Frissumsonst, C.
-
snẹ̑dlja, f. die Näscherin, Cig.; — prim. snedulja.
-
snẹdúh, m. = snedež, Cig.
-
snẹ̑g, snẹga, snẹgȃ, m. 1) der Schnee; s. gre, es schneit; s. je zapadel, es ist viel Schnee gefallen, Cig.; s. se joče = s. se taja; južen s., thauiger Schnee; suh, droben s.; zeleni s., der Firnschnee, Erj. (Min.), Gor.; pl. snegovi, Schneemassen; to me toliko skrbi, kakor lanski sneg, za to toliko maram, kakor za lanski sneg = das kümmert mich gar nicht; — 2) das Weiße in der unreifen Haselnuss, Cig.
-
snẹ̑gast, adj. schneeartig, schneeicht, Cig.
-
snẹgúlja, f. der Schneeammer (emberiza nivalis), Cig.
-
snéha, f. 1) die Schwiegertochter; — 2) die Braut, C., vzhŠt.
-
snẹmáč, m. der etwas herabnimmt, Cig.
-
snẹ̑malica, f. der Abrahmlöffel, Bolc- Erj. (Torb.).
-
snẹmȃłnica, f. der Abrahmlöffel, V.-Cig.
-
snẹmálọ, n. die Auslösung bei Maschinen, C., Cig. (T.).
-
snẹ̑manje, n. das Herabnehmen; s. s križa, die Kreuzabnehmung, Cig.
-
snẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad sneti; 1) herabnehmen; — 2) (Schulden) einfordern, Jarn.; — (Steuern) einnehmen, C.
-
snę̑n, adj. schläfrig, Jan., ogr.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); snen sem, ogr.- Raič ( Kol.).
-
snę̑nost, f. die Schläfrigkeit, Jan., ogr.- C.
-
snẹ́sti, snẹ́m, vb. pf. aufessen, verzehren; bolje hranjeno jajce od snedenega vola, Npreg.- Z.; snedel bi se (od jeze), = ich möchte vor Ärger bersten, Zilj.- Jarn. (Rok.); — ( pren.) rja železo sne; — besedo s., sein Wort zurücknehmen, es nicht halten; — s. koga, jemandes Vermögen verzehren, Cig.; — (sneden, adj. gefräßig; prim. požrt).
-
snešàn, -ána, m. der Hochzeiter, der Hochzeitsgast, Hal.- C.; — prim. sneha 2).
-
snešȃnka, f. die Hochzeiterin, C.
-
snešúlja, f. = sneha, Št.- Valj. (Rad).
-
snẹ̑t, m. 1) = prisad: der Brand am Körper: vroči, mrzli s., Cig.; mokri, suhi s., Strp.; — 2) der Brand am Getreide, Mur., Cig., Jan.; prašnati s., der Staub- oder Flugbrand (ustilago carbo, uredo segetum), smrdljivi s., der Schmier- o. Faulbrand (uredo caries), turščični s., der Maisbrand (uredo maydis), Tuš. (R.); — 3) ein fleischiges Gewächs in der Gebärmutter, das Monkalb, Cig.; (tudi hs. in češ.); — die unzeitige Leibesfrucht, M., Z.
-
snẹ̑t, -ı̑, f. = snet m., Guts., Z., M., Valj. (Rad); (tudi hs. f. in m.).
-
snę̑təc, -tca, m. neka riba: der Stint (osmerus eperlanus), Erj. (Z.).
-
snẹ̑tən, -tna, adj. Getreidebrand-: snetni madež, Cig.
-
snę́ti, snámem, vb. pf. herabnehmen ( bes. etwas Aufgestecktes, Befestigtes u. dgl.); vrata, okno s., die Thür, das Fenster ausheben; s. prstan, den Ring abziehen; obroče s., die Reife abstreifen; sekiro s. s toporišča; s. komu kol iz rok (entwinden), Gor.; s. s kljuke, kar na njej visi; s. jarem z volov; s. komu krinko z obraza, jemanden entlarven, Cig.; Klobuček z glave snemi! Npes.-K.; s. komu glavo, jemanden enthaupten, Cig.; s. kožo z mrtve živali = odreti jo, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); s. koga (s sedla), jemanden aus dem Sattel heben, Goriš.; — s. karte, die Karten abheben, Cig.; — s. se, sich loslösen ( z. B. von einem abgesteckten Gegenstande); kolo se je snelo, ein Rad ist vom Wagen gelaufen; kladvo se je snelo, der Hammer ist vom Stiele abgefahren.
-
snẹ́tih, m. = snet m. 2), vzhŠt.- C.
-
1. snẹtjè, n. 1) der Getreidebrand, Cig., Valj. (Rad), Nov., Cv.; der Brandstaub, Z., Slc.; — 2) = snet 3), das Monkalb, Mur., V.-Cig.
-
snẹtljȃj, m. = snet m. 2), der Getreidebrand, Cig., Jan.; snet, ali kakor pri nas pravijo, snetljaj, Vrtov. (Km. k.).
-
snẹtúh, m. = snetih, snet m. 2), Hal.- C.
-
snẹžák, m. = snežnjak, der Schneemann, Jan.
-
1. snẹžę̑n, adj. aus Schnee, Schnee-; snežena kepa; snežena muha, die Schneeflocke, Cig.; sneženi pas, die Zone des ewigen Schnees, Cig. (T.).
-
2. snẹ́žən, -žna, adj. Schnee-; snẹ̑žni plaz, die Schneelawine, Cig. (T.); — schneeig; ves snežen sem, ich bin ganz mit Schnee bedeckt.
-
snẹžę́nka, f. rjava s., der braune Schneekäfer (cantharis fusca), Erj. (Ž.).
-
snẹ̑žič, m. dem. sneg, Jan. (H.).
-
snẹžína, f. das Schneegefilde, Jan.
-
snẹžı̑nka, f. die Schneeflocke, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C.; — rus.
-
snẹžíšče, n. das Schneefeld, Jan.
-
snẹžíti, -í, vb. impf. schneien; sneži, es schneit; kosmato sneži, es flockt, Jan.
-
snẹ̑žnat, adj. schneeig, schneebedeckt; snežnate gore; padel je in je bil ves snežnat.
-
snẹžníca, f. 1) das Schneewasser; — 2) die Schneeflocke, nav. pl. snežnice, Cig., Jan.; — 3) Marija s., Maria-Schnee, C., Rog.- Valj. (Rad), Zora; — 4) = beli jereb, das Schneehuhn (tetrao lagopus), Frey. (F.); — 5) das weiße Veilchen, C.; tudi: die schneeweiße Pestwurz (petasites niveus), Medv. (Rok.).
-
snẹžnína, f. das Schneegefilde: Le bodite, Gorenjci, v snežninah! Npes.-K.
-
snẹžnják, m. der Schneemann, ogr.- C.
-
snẹžnobẹ́ł, adj. schneeweiß, Jan., nk.
-
snı̑d, m., V.-Cig., Jan., pogl. shod.
-
snídati se, -am se, vb. impf., Mur., Pohl.- C., pogl. shajati se.
-
snídenje, n. das Zusammentreffen, die Zusammenkunft, nk.
-
snı̑dnica, f., Cig., Jan., Ravn., Burg., pogl. shodnica.
-
snı̑mək, -mka, m. das Nachbild, das Facsimile, Cig. (T.); — hs.
-
sníti se, snídem se, vb. pf. 1) zusammenkommen, sich versammeln; sešli smo se; s. se (s kom), sich treffen, zusammentreffen; na cesti sva se sešla; — 2) ausfallen: na dobro s. se, Cig.; snidi se volja tvoja, es geschehe dein Wille! Mik.; dobro se je za mene sášlọ, Svet. (Rok.); — ne s. se, sich nicht vereinigen lassen, Cig.
-
snobáč, m. = snubač, Meg.- Mik.
-
snobiti, -im, vb. impf. = snubiti, Mariborska ok.- C.
-
snóbok, -bóka, m. = snubok, der Brautwerber, Mur.; v snoboke iti, eine Braut werben gehen, Mur., Valj. (Rad), SlGor.- C.; — gen. tudi: snóboka, Valj. (Rad).
-
snọ́čənji, adj. = snočnji, Danj.- Mik.
-
snọ́či, adv. gestern abends, gestern nachts; ("od snoč'ga do dav'ga" = od snoči do davi, Npes.- Mik.).
-
snọ́čišnji, adj. von gestern abends; snočišnje mleko.
-
snọ́čka, adv. = snoči, C.
-
snọ́čkaj, adv. = snoči, Npes.-Vraz.
-
snọ́čkanji, adj. = snočnji, C., BlKr.- LjZv.
-
snọ́čnji, adj. von gestern abends.
-
snóga, f. die Fliegen- oder Mückenlarve, Ljub.
-
snohǫ̑dəc, -dca, m. der Nachtwandler, Cig. (T.).
-
snohǫ́ja, f. der Somnambulismus, Cig. (T.).
-
snòp, snópa, m. die Garbe; snope vezati; na snope, garbenweise; — das Bund: s. kolja = 250 kolov, SlGradec- C.
-
snopàt, -áta, adj. untersetzt, breit: snopat je prašič, velik pa ni, Ig (Dol.).
-
snopə̀c, -pcà, m. dem. snop; der Strauß: cvetni s., der Blumenstrauß, C.; — tudi: snópəc.
-
snopə̀k, -pkà, m. dem. snop; eine kleine Garbe; — der Strauß, Jap.- C.; — tudi: snópək.
-
snopìč, -íča, m. dem. snop; eine kleine Garbe; — das Bündel: s. žarkov, ein Strahlenbündel, Žnid.; — das Heft (Bändchen), Jan., nk.; — tudi: snópič.
-
snopı̑čək, -čka, m. dem. snopič; — das Heftchen, Jan.
-
snǫ́pje, n. coll. die Garben; — tudi: snopjè in snópje, Valj. (Rad).
83.987 84.087 84.187 84.287 84.387 84.487 84.587 84.687 84.787 84.887
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani