Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (84.387-84.486)
-
1. smȓčək, -čka, m. die Nase der Säugethiere; bolna živina ima suh s., Nov.
-
2. smȓčək, -čka, m. die Morchel, Cig., Jan., ogr.- C.; špičasti s., die Spitzmorchel (morchella conica), vžitni s., die Speisemorchel (morchella esculenta), Tuš. (R.).
-
3. smȓčək, -čka, m., nam. cvrček (Grille), Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
-
smrčı̑n, m. der Schnarcher, Cig.
-
smrčı̑nka, f. die Schnarcherin, Cig.
-
smrčjáča, f. = smrčjak, Z.
-
smrčják, m. der personificierte Tod, Cig., Št.- Jan. (H.).
-
smȓčkati, -am, vb. impf. schlürfend essen, BlKr.
-
smrčǫ̑n, m. = smrčin, Cig.
-
smŕda, f. = zvezda na šapljih, Kr.- Valj. (Rad).
-
smrdák, m. der Iltis, ogr.- C.
-
smrdàt, -dáta, m. = smrdokavra, Guts.- Cig., Jarn., Frey. (F.).
-
smȓdəc, -dca, m. der Stinkkalk, der Stinkstein ( min.), Cig. (T.).
-
smrdę̑čəc, -čca, m. die Braunwurz (scrophularia canina), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
-
smrdę̑čək, -čka, m. neka vinska trta, Ipava- Erj. (Torb.).
-
smrdečíca, f. die Schnurassel (iulus sp.), Novake nad Cerknim- Erj. (Torb.).
-
smrdečína, f. etwas Stinkendes, C., Z.
-
smȓdək, -dka, m. = smrdec, der Stinkstein, C.
-
smrdẹ̑ka, f. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Banjščice- Erj. (Torb.).
-
smrdẹ̀ł, -ẹ́la, m. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Jan., Nov.- C., Burg. (Rok.).
-
smrdẹ̑la, f. 1) = smrdokavra, Jan. (H.); — 2) die Wucherblume (leucanthemum), Nov.- C., Kr.- Valj. (Rad); = velika s., Cig.; — tudi: die Hundskamille (anthemis cotula), Cig., Tuš. (B.).
-
smrdẹlíka, f. die Hundskamille (anthemis cotula), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — tudi: der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Notr.; ali: der Vogelbeerbaum (sorbus aucuparia), V.-Cig., Nov.- C.
-
smrdẹlína, f. = smrad, Stinkendes, der Gestank, C.
-
smrdę́r, -rja, m. etwas Stinkendes, vzhŠt.
-
smrdèt, -ę́ta, m. = smrdak, dehor, SlGradec- C., Savinska dol.; (menda nam. smrdè, -ę́ta).
-
smrdẹ́ti, -ím, vb. impf. stinken; s. po čem, nach etwas stinken; laže, da smrdi, = er lügt, dass die Balken krachen; — delo mu smrdi, er hat keine Lust zur Arbeit; — smrdeč, stinkend.
-
smȓdež, m. 1) der Gestank, Habd.- Mik., SlGor.- C.; — 2) der Faulbaum (rhamnus frangula), Z.
-
smrdík, m. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), C.
-
smrdíka, f. der Schweinesalat (hyoseris), C.
-
smrdílj, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Bohinj- Erj. (Rok.).
-
smrdína, f. das Stinkaas, M.
-
smȓdlja, f. die Kreuzkröte (bufo calamita), Cig.
-
smrdljı̑čka, f. der Storchschnabel (geranium Robertianum), Josch.
-
smrdljíka, f. die Pistazie (pistacia terebinthus), Devin- Erj. (Torb.).
-
smrdóba, f. der Gestank, ein stinkendes Wesen, C.
-
smrdodȗška, f. neka trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
smrdoję̑rica, f. = smrdokavra, Cig., Frey. (F.).
-
smrdoústən, -stna, adj. mit stinkendem Munde, Levst. (M.).
-
smrdoȗstnik, m. ein Mensch mit stinkendem Munde, Levst. (M.).
-
smrdúh, m. 1) ein stinkender Mensch, M.; — 2) das Stinkthier (mephitis chiuga), Erj. (Ž.); = dehor, der Iltis, Guts., Danj.- Mik.; — = smrdokavra, der Wiedehopf, C., Frey. (F.).
-
smrdúha, f. ein stinkendes Weib oder Thier, Z.; — etwas Stinkendes, Nov.- C.
-
smrdȗhar, -rja, m. = dehor, der Iltis, Z.
-
smrdúhati, -am, vb. impf. mit Ekel beriechen, Fr.- C.
-
smrdúlja, f. 1) die Stinkerin, Jan. (H.); — 2) = smrdlja, Z.; — 3) eine stinkende Tabakspfeife, Zv.
-
smrẹ̑čək, -čka, m. = bor, Blc.-C.
-
smrẹ́čica, f. dem. smreka; 1) das Fichtchen; — 2) der Tannenwedel (hippuris vulgaris), Tuš. (R.).
-
smrẹ́čina, f. = smrekova veja, Svet. (Rok.); — coll. = smrekovo vejevje, C.; tudi: smrẹčína.
-
smrẹčı̑nje, n. = smrečje, C.
-
smrẹ́ka, f. die Fichte oder Rothtanne (abies excelsa); — smreka ni hrast = ein Weib ist kein Mann, Z.
-
smrẹkúlja, f. = slaba, nizka, v rasti zadržavana smreka, Gor.
-
smrẹkúša, f. der Lebensbaum (thuia), Kr.- Valj. (Rad).
-
smrína, f. = smrlina, brina, Z.
-
smrı̑nje, n. = smrlinje, brinje, Z., KrGora- DSv.
-
smr̀k, smŕka, m. 1) = smrkelj, C., Z.; — 2) eine Prise (Schnupftabak), Fr.- C.; — 3) die Pumpe, h. t.- Cig. (T.), C., Nov.; — 4) die Trombe: morski s., die Wassertrombe, die Wasserhose, Cig. (T.), Jes.
-
smŕka, f. der Rotz (eine Krankheit der Pferde), Cig.
-
1. smŕkati, smȓkam, vb. impf. 1) den Rotz in der Nase in die Höhe ziehen, rotzen; — durch die Nase eine Flüssigkeit einziehen, C.; den Athem stark durch die Nase einziehen, vzhŠt.- C.; — s. in dulce delati, unzufrieden, unwillig sein, C., Z.; s. nad čim, seinen Unmuth über etwas äußern, etwas tadeln, Fr.- C.; — = srebati, schlürfen, C.; — preprosto nam.: jokati: kaj smrkaš? Levst. (Rok.); — 2) berotzen, Cig.
-
2. smȓkati, -am, vb. impf. = smukati: listje z dreves s., Kras.
-
smŕkəlj, -klja, m. 1) der Rotz; — die Rotzkrankheit: konjski s., Bleiw.- C.; ovčji s., Strp.; — 2) die Haselnussdolde, Mariborska ok.- C.
-
smȓkež, m. die Schmerle, der Bartgrundel (cobitis barbatula), Cig., Jan., Frey. (F.); tudi: der Schräz (Schraizen) (acerina Schraitzer), Kostanjevica- Erj. (Torb.).
-
smȓklja, f. = smrkavka, (psovka dekletu), Jarn.
-
1. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. 1) den Rotz einziehen, M.; — 2) = usekniti, C., Let.
-
2. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. = stuliti, C.; s. se = stuliti se, C.; — prim. svrkniti, sfrkniti se.
-
smrkolı̑n, m. = smrkavec (psovka mlademu dečku).
-
smrkolı̑nka, f. = smrkavka (psovka mlademu dekletu), C., LjZv.
-
smrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = smrkati nad kom (čim), seinen Unmuth äußern, tadeln, Fr.- C.
-
smrkȗljež, m. = 1. menek, Cig.
-
smrlı̑n, m. der Wacholder (juniperus communis), Plužna- Erj. (Torb.).
-
smrlína, f. die Wacholderbeere, Cig., C.
-
smrlı̑nje, n. coll. Wacholderstauden, C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Plužna- Erj. (Torb.).
-
smr̀t, smȓti, f. 1) der Tod; nagla s., lahka s.; naturna s., der natürliche Tod, Cig.; mučeniška s., der Märtyrertod; — na s. bolan, zu Tode krank; na smrti ležati, auf dem Todtenbette liegen, Trub.; na smrti ležeč mož, Levst. (Zb. sp.); na s. ranjen, tödtlich verwundet; s. storiti, sterben; grozno s. storiti, eines grässlichen Todes sterben, Z.; svoje smrti umreti, eines natürlichen Todes sterben, Z.; nagle smrti umreti; z naglo smrtjo umreti, Krelj, Dol.; od smrti vstati, vom Tode auferstehen; — der personificierte Tod; bela s.; s. pride po človeka, pobira ljudi; s. iz njega gleda, er ist schon halb todt, Cig.; — konjska s. (neka psovka, pos. konjarjem); — 2) rastline: kozja s., die Haferwurz, die Schwarzwurzel, die Nattermilch (scorzonera), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — kačja s., eine Art Alant, die Astramontana (inula squarrosa), C., M., Z., Medv. (Rok.), Bes.; — pasja s., der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., C.; bes. der bunte Eisenhut (aconitum variegatum [camarum]), Glas.; — kurja s. = teloh, Z.
-
smŕtən, -tna, adj. 1) Todes-: smȓtna ura, kazen, nevarnost; na smrtni postelji, auf dem Todtenbette; — smrtno kosilo ga je ostalo, er ist bis zu einem Knochengerüste abgezehrt, Cig.; — 2) todbringend, tödtlich; smrtna rana; smrtno koga raniti; — smrtni greh, die Todsünde; — 3) sterblich, Jan., Cig. (T.), nk.
-
smrtíti, -ím, vb. impf. tödten, Brkini- Erj. (Torb.).
-
smȓtnica, f. 1) der personificierte Tod, Jarn.; — 2) der Todeskampf, die Agonie, Cig., M.; — 3) die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Bolc, Soča- Erj. (Torb.), C.; — 4) neka hruška, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
-
smȓtnik, m. 1) der Todte, Guts. (Res.); — drži se kakor s. ( t. j. žalostno), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Sterbliche, nk.
-
smrtnják, m. 1) der Todtenvogel (čuk, sova), C.; — 2) der personificierte Tod, Jarn., Št.- Cig.
-
smŕtnost, f. 1) die Tödtlichkeit, Cig.; — 2) die Sterblichkeit, Jan., nk.
-
smrtonǫ́sən, -sna, adj. todbringend, Mur., Cig., Jan., nk.
-
smrtopìs, -písa, m. = osmrtnica, der Nekrolog, C.
-
smȗč, m. = smoj 2) ( nam. hs. smudj), Jan., Zidani Most- Erj. (Torb.).
-
smȗč, -ı̑, f. 1) die Schlittenkufe, C., Poh.; — pl. smučı̑, der Schlitten, Cig., Kras- Erj. (Torb.); — 2) eine Art Schneeschuhe ("dolge tenke deske pod podplate privezane v hojo po snegu"), M., C., Dol., Notr.- Erj. (Torb.); — die Schlittschuhe: drsati se na smučeh, LjZv.; — 3) smuči = smuke 5), ein zweirädriger Wagen mit einer Schleife, Notr.
-
smúčati, -ím, vb. impf. dahin gleiten, C.; sani smučijo po snegu, LjZv.; — durch die Luft sausen, Savinska dol.; goreči metli enak skozi zrak smuči, Pjk. (Črt.); — eilen, rennen, Mur., C.
-
smučíce, f. pl. = smučke, M.
-
smȗčkati, -am, vb. impf. = smukati, Hal.- C.
-
smȗčke, f. pl. dem. smuči; der Rennschlitten, Cig.
-
smudíka, f. die Binse, C.
-
smȗdje, n. coll. 1) Binsen, C.; v močvari raste trstje, šarje i smudje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Reisig dürrer Äste, bes. Zweigchen vom Nadelholz, vzhŠt.- C.; — das Anschwemmicht (von Gras und Holz), Ščav.- C.; — = rabudje, grobes Gras, Gestrüpp, Ščav.- C.
-
smug, m. neka riba: der Schiel, Blc.-C.; — pogl. smoj 2).
-
smúga, f. 1) der Strich, Guts., Mur., V.-Cig., Mik.; — 2) die Streiche, Jan.
-
smugȃłnik, m. das Streichholz, Jan.; — das Lineal, Mur., Cig.
-
smúgati, -am, vb. impf. 1) streichen, V.-Cig.; — 2) = smukati, abstreifen: listje s., SlGradec- C.; — 3) liniieren, C.
-
smùk, smúka, m. 1) das Schlüpfen, der Schlupf, Guts., Cig., Jan.; na s., sprungweise, Rib.- Mik.; okno na smuk, das Schubfenster, Št.- C., Z.; — 2) = smukalica 3), SlN.
-
smùk, interj. husch! smuk v luknjo! smuk črez hrib!
-
smȗka, f. 1) die Glitschbahn, Jan., M.; — 2) die Schlittenkufe, V.-Cig.; — pl. smuke, der Schlitten, Mur., Cig., Dol.- M.; — 3) der Schneeschuh, Šol.; — der Schlittschuh, Dol.; — 4) die Pflugschleife, C., vzhŠt.; — die Eggenschleife, C.; — 5) = na sprednjo premo ali na dvokolesnico pritrjena kola, ki se po tleh vlečeta, ein zweirädriges Gefährte mit einer Schleife, die Heuschleife: z Gorjancev vozijo seno na smukah, Dol.
-
smúkalica, f. 1) die Schleifbahn, Jan.; — 2) der Heidelbeerkamm, Cig.; — 3) die Feuerunke (bombinator igneus), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
-
smukȃłnica, f. s. za turščico, die Maisriffelmaschine, Nov.- C.; s. za konoplje, die Reißbank, Cig.
-
smukálọ, n. die Flachsraufe, Cig.
-
smúkast, adj. wankelmüthig, C.
-
1. smúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, schlüpfen, schießen; miši smukajo po hiši; — 2) abstreifen: listje, perje s. z vej; brinovice s.; s. zelenje, Jurč.; lanene glavice s., den Flachs riffeln, Cig.; — durch Abstreifen der Blätter, der Beeren u. s. w. berauben: s. veje, Cig., Mik., Dol.; — prügeln, Nov.- C.; ohrfeigen, Cig.; — 3) s. se, streifen: s. se okoli koga, um jemanden herum scherwenzeln, ihm hofieren, schmeicheln; — = drstiti se: ribe se smučejo, C.; — = drsati se, Savinska dol.
-
2. smúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) schluchzen, winseln, Rez.- C.; — 2) schwatzen, Rez.- C.; — pogl. skomukati.
-
smúkniti, smȗknem, vb. pf. 1) huschen, schlüpfen, gleiten, schießen; miška smukne v luknjo; veverica smukne na drevo; z roko s. v rokav; — 2) abstreifen: s. brinovice z veje; — s. koga, jemandem einen Streich versetzen, Cig.; smukni ga! Levst. (Rok.).
83.887 83.987 84.087 84.187 84.287 84.387 84.487 84.587 84.687 84.787
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani