Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (84.387-84.486)


  1. 1. smȓčək, -čka, m. die Nase der Säugethiere; bolna živina ima suh s., Nov.
  2. 2. smȓčək, -čka, m. die Morchel, Cig., Jan., ogr.- C.; špičasti s., die Spitzmorchel (morchella conica), vžitni s., die Speisemorchel (morchella esculenta), Tuš. (R.).
  3. 3. smȓčək, -čka, m., nam. cvrček (Grille), Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  4. smrčı̑n, m. der Schnarcher, Cig.
  5. smrčı̑nka, f. die Schnarcherin, Cig.
  6. smrčjáča, f. = smrčjak, Z.
  7. smrčják, m. der personificierte Tod, Cig., Št.- Jan. (H.).
  8. smȓčkati, -am, vb. impf. schlürfend essen, BlKr.
  9. smrčǫ̑n, m. = smrčin, Cig.
  10. smŕda, f. = zvezda na šapljih, Kr.- Valj. (Rad).
  11. smrdák, m. der Iltis, ogr.- C.
  12. smrdàt, -dáta, m. = smrdokavra, Guts.- Cig., Jarn., Frey. (F.).
  13. smȓdəc, -dca, m. der Stinkkalk, der Stinkstein ( min.), Cig. (T.).
  14. smrdę̑čəc, -čca, m. die Braunwurz (scrophularia canina), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
  15. smrdę̑čək, -čka, m. neka vinska trta, Ipava- Erj. (Torb.).
  16. smrdečíca, f. die Schnurassel (iulus sp.), Novake nad Cerknim- Erj. (Torb.).
  17. smrdečína, f. etwas Stinkendes, C., Z.
  18. smȓdək, -dka, m. = smrdec, der Stinkstein, C.
  19. smrdẹ̑ka, f. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Banjščice- Erj. (Torb.).
  20. smrdẹ̀ł, -ẹ́la, m. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Jan., Nov.- C., Burg. (Rok.).
  21. smrdẹ̑la, f. 1) = smrdokavra, Jan. (H.); — 2) die Wucherblume (leucanthemum), Nov.- C., Kr.- Valj. (Rad); = velika s., Cig.; — tudi: die Hundskamille (anthemis cotula), Cig., Tuš. (B.).
  22. smrdẹlíka, f. die Hundskamille (anthemis cotula), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — tudi: der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Notr.; ali: der Vogelbeerbaum (sorbus aucuparia), V.-Cig., Nov.- C.
  23. smrdẹlína, f. = smrad, Stinkendes, der Gestank, C.
  24. smrdę́r, -rja, m. etwas Stinkendes, vzhŠt.
  25. smrdèt, -ę́ta, m. = smrdak, dehor, SlGradec- C., Savinska dol.; (menda nam. smrdè, -ę́ta).
  26. smrdẹ́ti, -ím, vb. impf. stinken; s. po čem, nach etwas stinken; laže, da smrdi, = er lügt, dass die Balken krachen; — delo mu smrdi, er hat keine Lust zur Arbeit; — smrdeč, stinkend.
  27. smȓdež, m. 1) der Gestank, Habd.- Mik., SlGor.- C.; — 2) der Faulbaum (rhamnus frangula), Z.
  28. smrdík, m. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), C.
  29. smrdíka, f. der Schweinesalat (hyoseris), C.
  30. smrdílj, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Bohinj- Erj. (Rok.).
  31. smrdína, f. das Stinkaas, M.
  32. smȓdlja, f. die Kreuzkröte (bufo calamita), Cig.
  33. smrdljı̑čka, f. der Storchschnabel (geranium Robertianum), Josch.
  34. smrdljíka, f. die Pistazie (pistacia terebinthus), Devin- Erj. (Torb.).
  35. smrdóba, f. der Gestank, ein stinkendes Wesen, C.
  36. smrdodȗška, f. neka trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  37. smrdoję̑rica, f. = smrdokavra, Cig., Frey. (F.).
  38. smrdoústən, -stna, adj. mit stinkendem Munde, Levst. (M.).
  39. smrdoȗstnik, m. ein Mensch mit stinkendem Munde, Levst. (M.).
  40. smrdúh, m. 1) ein stinkender Mensch, M.; — 2) das Stinkthier (mephitis chiuga), Erj. (Ž.); = dehor, der Iltis, Guts., Danj.- Mik.; — = smrdokavra, der Wiedehopf, C., Frey. (F.).
  41. smrdúha, f. ein stinkendes Weib oder Thier, Z.; — etwas Stinkendes, Nov.- C.
  42. smrdȗhar, -rja, m. = dehor, der Iltis, Z.
  43. smrdúhati, -am, vb. impf. mit Ekel beriechen, Fr.- C.
  44. smrdúlja, f. 1) die Stinkerin, Jan. (H.); — 2) = smrdlja, Z.; — 3) eine stinkende Tabakspfeife, Zv.
  45. smrẹ̑čək, -čka, m. = bor, Blc.-C.
  46. smrẹ́čica, f. dem. smreka; 1) das Fichtchen; — 2) der Tannenwedel (hippuris vulgaris), Tuš. (R.).
  47. smrẹ́čina, f. = smrekova veja, Svet. (Rok.); — coll. = smrekovo vejevje, C.; tudi: smrẹčína.
  48. smrẹčı̑nje, n. = smrečje, C.
  49. smrẹ́ka, f. die Fichte oder Rothtanne (abies excelsa); — smreka ni hrast = ein Weib ist kein Mann, Z.
  50. smrẹkúlja, f. = slaba, nizka, v rasti zadržavana smreka, Gor.
  51. smrẹkúša, f. der Lebensbaum (thuia), Kr.- Valj. (Rad).
  52. smrína, f. = smrlina, brina, Z.
  53. smrı̑nje, n. = smrlinje, brinje, Z., KrGora- DSv.
  54. smr̀k, smŕka, m. 1) = smrkelj, C., Z.; — 2) eine Prise (Schnupftabak), Fr.- C.; — 3) die Pumpe, h. t.- Cig. (T.), C., Nov.; — 4) die Trombe: morski s., die Wassertrombe, die Wasserhose, Cig. (T.), Jes.
  55. smŕka, f. der Rotz (eine Krankheit der Pferde), Cig.
  56. 1. smŕkati, smȓkam, vb. impf. 1) den Rotz in der Nase in die Höhe ziehen, rotzen; — durch die Nase eine Flüssigkeit einziehen, C.; den Athem stark durch die Nase einziehen, vzhŠt.- C.; — s. in dulce delati, unzufrieden, unwillig sein, C., Z.; s. nad čim, seinen Unmuth über etwas äußern, etwas tadeln, Fr.- C.; — = srebati, schlürfen, C.; — preprosto nam.: jokati: kaj smrkaš? Levst. (Rok.); — 2) berotzen, Cig.
  57. 2. smȓkati, -am, vb. impf. = smukati: listje z dreves s., Kras.
  58. smŕkəlj, -klja, m. 1) der Rotz; — die Rotzkrankheit: konjski s., Bleiw.- C.; ovčji s., Strp.; — 2) die Haselnussdolde, Mariborska ok.- C.
  59. smȓkež, m. die Schmerle, der Bartgrundel (cobitis barbatula), Cig., Jan., Frey. (F.); tudi: der Schräz (Schraizen) (acerina Schraitzer), Kostanjevica- Erj. (Torb.).
  60. smȓklja, f. = smrkavka, (psovka dekletu), Jarn.
  61. 1. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. 1) den Rotz einziehen, M.; — 2) = usekniti, C., Let.
  62. 2. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. = stuliti, C.; s. se = stuliti se, C.; — prim. svrkniti, sfrkniti se.
  63. smrkolı̑n, m. = smrkavec (psovka mlademu dečku).
  64. smrkolı̑nka, f. = smrkavka (psovka mlademu dekletu), C., LjZv.
  65. smrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = smrkati nad kom (čim), seinen Unmuth äußern, tadeln, Fr.- C.
  66. smrkȗljež, m. = 1. menek, Cig.
  67. smrlı̑n, m. der Wacholder (juniperus communis), Plužna- Erj. (Torb.).
  68. smrlína, f. die Wacholderbeere, Cig., C.
  69. smrlı̑nje, n. coll. Wacholderstauden, C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Plužna- Erj. (Torb.).
  70. smr̀t, smȓti, f. 1) der Tod; nagla s., lahka s.; naturna s., der natürliche Tod, Cig.; mučeniška s., der Märtyrertod; — na s. bolan, zu Tode krank; na smrti ležati, auf dem Todtenbette liegen, Trub.; na smrti ležeč mož, Levst. (Zb. sp.); na s. ranjen, tödtlich verwundet; s. storiti, sterben; grozno s. storiti, eines grässlichen Todes sterben, Z.; svoje smrti umreti, eines natürlichen Todes sterben, Z.; nagle smrti umreti; z naglo smrtjo umreti, Krelj, Dol.; od smrti vstati, vom Tode auferstehen; — der personificierte Tod; bela s.; s. pride po človeka, pobira ljudi; s. iz njega gleda, er ist schon halb todt, Cig.; — konjska s. (neka psovka, pos. konjarjem); — 2) rastline: kozja s., die Haferwurz, die Schwarzwurzel, die Nattermilch (scorzonera), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — kačja s., eine Art Alant, die Astramontana (inula squarrosa), C., M., Z., Medv. (Rok.), Bes.; — pasja s., der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., C.; bes. der bunte Eisenhut (aconitum variegatum [camarum]), Glas.; — kurja s. = teloh, Z.
  71. smŕtən, -tna, adj. 1) Todes-: smȓtna ura, kazen, nevarnost; na smrtni postelji, auf dem Todtenbette; — smrtno kosilo ga je ostalo, er ist bis zu einem Knochengerüste abgezehrt, Cig.; — 2) todbringend, tödtlich; smrtna rana; smrtno koga raniti; — smrtni greh, die Todsünde; — 3) sterblich, Jan., Cig. (T.), nk.
  72. smrtíti, -ím, vb. impf. tödten, Brkini- Erj. (Torb.).
  73. smȓtnica, f. 1) der personificierte Tod, Jarn.; — 2) der Todeskampf, die Agonie, Cig., M.; — 3) die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Bolc, Soča- Erj. (Torb.), C.; — 4) neka hruška, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  74. smȓtnik, m. 1) der Todte, Guts. (Res.); — drži se kakor s. ( t. j. žalostno), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Sterbliche, nk.
  75. smrtnják, m. 1) der Todtenvogel (čuk, sova), C.; — 2) der personificierte Tod, Jarn., Št.- Cig.
  76. smŕtnost, f. 1) die Tödtlichkeit, Cig.; — 2) die Sterblichkeit, Jan., nk.
  77. smrtonǫ́sən, -sna, adj. todbringend, Mur., Cig., Jan., nk.
  78. smrtopìs, -písa, m. = osmrtnica, der Nekrolog, C.
  79. smȗč, m. = smoj 2) ( nam. hs. smudj), Jan., Zidani Most- Erj. (Torb.).
  80. smȗč, -ı̑, f. 1) die Schlittenkufe, C., Poh.; — pl. smučı̑, der Schlitten, Cig., Kras- Erj. (Torb.); — 2) eine Art Schneeschuhe ("dolge tenke deske pod podplate privezane v hojo po snegu"), M., C., Dol., Notr.- Erj. (Torb.); — die Schlittschuhe: drsati se na smučeh, LjZv.; — 3) smuči = smuke 5), ein zweirädriger Wagen mit einer Schleife, Notr.
  81. smúčati, -ím, vb. impf. dahin gleiten, C.; sani smučijo po snegu, LjZv.; — durch die Luft sausen, Savinska dol.; goreči metli enak skozi zrak smuči, Pjk. (Črt.); — eilen, rennen, Mur., C.
  82. smučíce, f. pl. = smučke, M.
  83. smȗčkati, -am, vb. impf. = smukati, Hal.- C.
  84. smȗčke, f. pl. dem. smuči; der Rennschlitten, Cig.
  85. smudíka, f. die Binse, C.
  86. smȗdje, n. coll. 1) Binsen, C.; v močvari raste trstje, šarje i smudje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Reisig dürrer Äste, bes. Zweigchen vom Nadelholz, vzhŠt.- C.; — das Anschwemmicht (von Gras und Holz), Ščav.- C.; — = rabudje, grobes Gras, Gestrüpp, Ščav.- C.
  87. smug, m. neka riba: der Schiel, Blc.-C.; — pogl. smoj 2).
  88. smúga, f. 1) der Strich, Guts., Mur., V.-Cig., Mik.; — 2) die Streiche, Jan.
  89. smugȃłnik, m. das Streichholz, Jan.; — das Lineal, Mur., Cig.
  90. smúgati, -am, vb. impf. 1) streichen, V.-Cig.; — 2) = smukati, abstreifen: listje s., SlGradec- C.; — 3) liniieren, C.
  91. smùk, smúka, m. 1) das Schlüpfen, der Schlupf, Guts., Cig., Jan.; na s., sprungweise, Rib.- Mik.; okno na smuk, das Schubfenster, Št.- C., Z.; — 2) = smukalica 3), SlN.
  92. smùk, interj. husch! smuk v luknjo! smuk črez hrib!
  93. smȗka, f. 1) die Glitschbahn, Jan., M.; — 2) die Schlittenkufe, V.-Cig.; — pl. smuke, der Schlitten, Mur., Cig., Dol.- M.; — 3) der Schneeschuh, Šol.; — der Schlittschuh, Dol.; — 4) die Pflugschleife, C., vzhŠt.; — die Eggenschleife, C.; — 5) = na sprednjo premo ali na dvokolesnico pritrjena kola, ki se po tleh vlečeta, ein zweirädriges Gefährte mit einer Schleife, die Heuschleife: z Gorjancev vozijo seno na smukah, Dol.
  94. smúkalica, f. 1) die Schleifbahn, Jan.; — 2) der Heidelbeerkamm, Cig.; — 3) die Feuerunke (bombinator igneus), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
  95. smukȃłnica, f. s. za turščico, die Maisriffelmaschine, Nov.- C.; s. za konoplje, die Reißbank, Cig.
  96. smukálọ, n. die Flachsraufe, Cig.
  97. smúkast, adj. wankelmüthig, C.
  98. 1. smúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, schlüpfen, schießen; miši smukajo po hiši; — 2) abstreifen: listje, perje s. z vej; brinovice s.; s. zelenje, Jurč.; lanene glavice s., den Flachs riffeln, Cig.; — durch Abstreifen der Blätter, der Beeren u. s. w. berauben: s. veje, Cig., Mik., Dol.; — prügeln, Nov.- C.; ohrfeigen, Cig.; — 3) s. se, streifen: s. se okoli koga, um jemanden herum scherwenzeln, ihm hofieren, schmeicheln; — = drstiti se: ribe se smučejo, C.; — = drsati se, Savinska dol.
  99. 2. smúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) schluchzen, winseln, Rez.- C.; — 2) schwatzen, Rez.- C.; — pogl. skomukati.
  100. smúkniti, smȗknem, vb. pf. 1) huschen, schlüpfen, gleiten, schießen; miška smukne v luknjo; veverica smukne na drevo; z roko s. v rokav; — 2) abstreifen: s. brinovice z veje; — s. koga, jemandem einen Streich versetzen, Cig.; smukni ga! Levst. (Rok.).

   83.887 83.987 84.087 84.187 84.287 84.387 84.487 84.587 84.687 84.787  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA