Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (84.187-84.286)

  1. smágati, -am, vb. impf. rösten: lan (prejo) smagati ("zmagati"), Radeče ( Gor.).
  2. smágniti, smȃgnem, vb. impf. vor Sehnsucht verschmachten, Z.; — prim. hs. smagnuti, verlangen ( eig. brennen), Mik. (Et.).
  3. smájən, -jna, adj. = smejen, smojnat, sehr dürr, trocken: smajna trava, Goriška ok., Tolm.- Erj. (Torb.).
  4. smālt, m. = smalta, Cig. (T.).
  5. smālta, f. neko modro barvilo, die Smalte, Cig., Jan.; (tudi rus.).
  6. smāltast, adj. smaltenblau, Cig. (T.).
  7. smaltīt, m. der Smaltit (Speiskobalt), ( min.) Cig. (T.).
  8. smȃnja, f. = velika suša, ki požge vso rast: taka smanja je, da ni moči pasti, Goriška ok., Tolm.- Erj. (Torb.); — ( nam. smajina?).
  9. smarāgdən, -dna, adj. smaragden, Cig., Jan., nk.
  10. smaragdīt, m. der Smaragdit, Cig. (T.).
  11. smatralíšče, n. der Betrachtungs-, der Standpunkt, Cig. (T.).
  12. smȃtranje, n. die Betrachtung, Cig. (T.); s. samega sebe, die Selbstanschauung, Cig. (T.); — hs.
  13. smȃtrati, -am, vb. impf. beobachten, betrachten, Cig. (T.); s. za kaj, als etwas ansehen, betrachten, nk.; — hs.
  14. smę̑čnik, m. = smetíšče, C.
  15. smečnják, m. = smetíšče, C.
  16. smę̑d, smę́da, adj. bleichgelb: smedo lice, vzhŠt.- C.; — prim. hs. smedj, brünett.
  17. smẹ̑h, m. das Lachen, das Gelächter; na s. napravljati, zum Lachen reizen, Cig.; k smehu pripraviti koga, jemanden lachen machen, Cig.; smeh me sili, es reizt mich zum Lachen, es lächert mich, Mur., Cig.; = smeh me lomi, Cig.; smeh me ima, ich muss lachen, C.; na s. se držati, eine lächelnde Miene machen; smeha je vredno, es ist lächerlich, C.; za smeh, zum Scherz, C.; v s. obrniti, lächerlich machen, Met.; s. zagnati, ein Gelächter erheben, Cig., Jan.; — gen. tudi: smẹhȗ; smẹ́h, Škrab. (Cv.).
  18. smẹ̑hljaj, m. das Verziehen der Miene zu einem Lächeln, das Lächeln, Nov.- C., nk.
  19. smẹhljȃnje, n. das Lächeln, Cig., nk.
  20. smẹhljáti se, -ȃm se, vb. impf. lächeln, Cig., Jan., nk.; s. se komu, jemanden anlächeln, Cig.; s. se čemu, etwas belächeln, Cig.
  21. smẹholjùb, -ljúba, adj. lachlustig: smeholjubi meščani, Levst. (Zb. sp.).
  22. smẹ̑homa, adv. lachend, scherzweise, Mur., Cig., Jan.; höhnisch, Fr.- C.
  23. smẹhóta, f. die Lächerlichkeit, C.; razglasili so na vse kraje to smehoto, Levst. (Zb. sp.).
  24. smẹhȗn, m. der Lacher, Cig.; — der Spötter, Kos.; O, taki smehuni so vragu podobni! Levst. (Zb. sp.).
  25. smẹjačíca, f. die Lachtaube (columba risoria), Erj. (Z.).
  26. smẹjálọ, n. der Lacher, Cig.
  27. smẹ́jati se, smẹ́jem, -jam se, vb. impf. 1) lachen; s. se komu, čemu, über jemanden, etwas lachen, auslachen; = s. se iz (s) koga, česa, ogr.- Valj. (Rad), C.; s. se kakor norec, unbändig lachen, Cig.; smeję́, lachend, Cig., Jan., nk.; — 2) klaffen, aufgesprungen sein (o orehih), vzhŠt.- C.; (o razpoklem kuhanem krompirju), Ljub.; — (smejím se, Mur., C., Št.).
  28. smẹ̑jčkati se, -am se, vb. impf. lächeln (v otročjem govoru), Cig., C., Polj.
  29. smę́jən, -jna, adj. = smojnat, Goriška ok., Tolm.- Erj. (Torb.).
  30. smə̀kniti, -nem, vb. pf. 1) eig. streifen: einen Zug thun, ziehen, ogr.- C.; meč s., das Schwert ziehen, ogr.- Valj. (Rad); — 2) stechen: s. v rebro, ogr.- C.; — prim. smukniti.
  31. smẹ̑ł, smẹ́la, adj. kühn, Jan., C., nk.; — hs.
  32. smẹ́łəc, -łca, m. der Tollkühne, ogr.- Mik.
  33. smẹ́łən, -łna, adj. kühn, dreist, Cig.; (kdo hoče tako "smen" [ nam. smelen] ino drz biti? Krelj; "smeven" Jarn.).
  34. smę̑lj, -ı̑, f. das Vermahlene, Dol.
  35. smeljína, f. = smelj, Dol.; priti po mešič smeljine, LjZv.
  36. smẹ̑lost, f. die Kühnheit, Jan., nk.; — hs.
  37. smə̀nj, m. = semenj, senjem, Cig., Kr.
  38. smèr, smę́ra, m. = mer, f. (Richtung), Cig. (T.), DZ.; — hs., češ.
  39. smę́sti, -mę́tem, vb. pf. verwirren, in Unordnung bringen: s. prejo, ogr.- C.; — prim. 3. zmesti.
  40. smẹ́šən, -šna, adj. Lachen erregend, possenhaft, spasshaft; smešne praviti, lustige Anekdoten erzählen; — lächerlich; smešna občutljivost; smešen napuh; smešno čuden, barock, Cig. (T.).
  41. smẹ́šiti, -im, vb. impf. lächerlich machen, Nov.- C., nk.; s. se, sich lächerlich machen, Cig. (T.), nk.
  42. smẹ̑šnež, m. der Spassmacher, der Schäker, Cig., Nov.- C.; dvorski s., der Hofnarr, Cig.
  43. smẹ̑šnica, f. 1) die Spassmacherin, Cig.; — 2) eine spasshafte Erzählung, eine Anekdote, die Schnurre, Cig., Jan., Nov.- C., nk.
  44. smẹ̑šničar, -rja, m. der Anekdotenerzähler, der Possenreißer, LjZv.
  45. smẹ̑šnik, m. der Bajazzo, der Hanswurst, Cig., C.
  46. smę̑t, -ı̑, f. 1) ein einzelnes Stückchen des Auskehrichtes, des Unrathes; s. je padla v pijačo; pl. smeti, das Auskehricht; — die Kleinigkeit: vsaka s. ga razjezi. C.; ( pren.) die Hefe des Volkes, die Bagage, Cig.; bodi svet ali smet, ne verujem ti, Z.; — 2) ime drobne, majhne ovce, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  47. smẹ̑t, m., C., ZgD., nam. snet.
  48. smę́tana, f. 1) der Milchrahm, die Sahne; raztepena s., der Milchschnee, Cig.; — smetano komu posneti = jemandem das Beste wegfischen, Cig., ZgD.; — 2) der Firnis an neugebornen Kindern, V.-Cig.
  49. smę́tanast, adj. mit Sahne gemischt oder bereitet: smetanasta kava, LjZv.
  50. smę́tanci, m. pl. neka jed (Rahmstrudel?), LjZv.
  51. smę́tanica, f. die Rührmilch, Jan., Mik.
  52. smę́tanik, m. 1) der Rahmtopf, SlN., (-tenik) M.; — 2) = kruh v smetani, (-tenik) M.; — 3) smetaniki = cmoki s smetano napravljeni, (-teniki) Zv., Gor.
  53. smetanják, m. der Rahmkübel, Jan. (H.).
  54. smę́tanka, f. 1) die Rührmilch, Jan., Mik.; — 2) die Gänsedistel (sonchus arvensis), Josch; — = slanovrat, C.
  55. smetár, -rja, m. der Kehrichtmann, Cig.
  56. smę̑tək, -tka, m. das Kehricht, Jan. (H.).
  57. 1. smetə̀n, -tnà, adj. voll Wust, wustig, Cig.; smetno žito, Jan., jvzhŠt.; tudi: smetȃn, -tnà; smétən, jvzhŠt.
  58. 2. smẹ́tən, -tna, adj. zulässig, DZ.; ni s. ugovor, es ist keine Einsprache zulässig, Levst. (Cest.); — prim. smeti.
  59. smę́tena, f. = smetana, Meg., Dict., Mik.
  60. smę́tenik, m. = smetanik, M., Zv., Gor.
  61. smetenják, m. der Erdrauch (fumaria), M., Medv. (Rok.); — tudi: der Ackerwaldmeister (asperula arvensis), C.
  62. smẹ́ti, smẹ̑jem, smẹ̑m, vb. impf. 1) wagen, sich getrauen, Alas., Dict., Krelj, ogr.- C.; nihče nẹ́ smel njega več vprašati, Trub.; strah božji je prišel črez mesta, da neso smeli Jakobovih sinov poditi, Dalm.; — 2) dürfen; to ne sme biti; povej mu, kar se sme, in kar se ne sme storiti! ne s. iz hiše, das Haus nicht verlassen dürfen; prosim, gospod, naj smem reči besedo (es möge mir erlaubt sein), Ravn.- Valj. (Rad); smem naj, ich nehme mir die Freiheit, Cig.; smeti je, man darf: te posode je smeti zapirati, diese Gefäße dürfen verschlossen werden, DZ.; ni smeti, man darf nicht, C., Levst. (Nauk), jvzhŠt.; to ni smeti storiti, Rib.- Mik.
  63. smetíka, f. neko grozdje, M., Valj. (Rad).
  64. smetílj, m. = oteklina, prisad, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. smetljaj.
  65. smetı̑łnica, f. die Kehrschaufel, die Mistschaufel, Jan., Nov.- C.; — der Kehrichtkasten, der Kehrichtkorb, Cig., Jurč.
  66. smetíšče, n. die Kehrichtstätte, der Kehrichthaufen; imam več na smetišču, ko ti v hiši, Fr.- C.
  67. smetíščən, -ščna, adj. vom Kehrichthaufen: smetı̑ščni gnoj, Gor.
  68. smetı̑ščnica, f. der Auskehrichtstrog, Z., Ljub.; — die Kehrichtschaufel, C.
  69. smetı̑ščnik, m. der Kehrichthaufen, C.
  70. smetı̑ščnjak, m. = smetiščnik, C.
  71. smetíti, -ím, vb. impf. Dinge, die ausgekehrt oder weggeputzt werden müssen, verstreuen, Unrath machen; kaj mi tu spet smetiš! jvzhŠt.
  72. smę̑tki, m. pl. die Rührmilch, die Buttermilch, Cig., Mik., Danj. (Posv. p.).
  73. smetlíka, f. der Augentrost (euphrasia), Mur., Cig., Jan., C., Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  74. smẹtljȃj, m. der Brand (na žitu ali na človeškem telesu), Št. Andrej pri Gorici- Erj. (Torb.), Kras; — ein Geschwür, ein Blutschwär, Tolm.; — nam. snetljaj; prim. snet, Mik. (Et.).
  75. smetlják, m. ein nichtsnutziger Mensch, Nov.
  76. smę́tloha, f. slabo, smetno žito, Mik.
  77. smę̑tnat, adj. voll Kehricht, voll Unrath: smetnata hiša, vzhŠt.- C.
  78. smetníca, f. die Kehrichtschaufel, Jan.; — die Kehrichttruhe, DZ., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  79. smetnjáča, f. die Kehrichtschaufel, vzhŠt.- C.
  80. smę̑tnjak, m. 1) der Kehrichthaufen, C., vzhŠt.; — der Kehrichtwinkel, Jan.; — 2) der Kehrichtbehälter, Cig., DZ.
  81. smetúh, m. ein nichtswürdiger Mensch, C.
  82. smícati, smı̑cam, -čem, vb. impf. 1) streifen, vzhŠt.; klasje s., Ähren abstreifen, C.; z nogami s., mit einem Fuß an den andern anstreifen, SlGor.- C.; — s. se, glitschen, Habd.- Mik., C.; — 2) stechen: strnišče žnjece smica, ogr.- C.; — vest ga smica, ogr.- Let., — prim. smukati, smekniti.
  83. smijáti se, smẹ́jem se, vb. impf., nam. smejati se, nk.; (napačno, prim. Škrab. (Cv. III. 9.)).
  84. smı̑k, m. 1) der Ruck, ogr.- Valj. (Rad); — 2) pl. smiki = smuče (na dvoje koles), Notr.; — prim. smikati se.
  85. smíkati se, -mı̑kam, -čem se, vb. impf. rutschen, schlüpfen, schleichen, C.
  86. smílečən, -čna, adj. barmherzig, Mur., Št.- Cig., Jan.
  87. smílečnost, f. die Barmherzigkeit, Mur., Cig.
  88. smíłən, -łna, adj. erbärmlich, ogr.- C.
  89. smilíka, f. = smilj, Kr.- Valj. (Rad).
  90. smíliti se, smı̑lim se, vb. impf. 1) Mitleid einflößen, dauern, erbarmen: revež se mi smili, der Arme jammert, dauert, erbarmt mich; da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! Bogu se smili! leider Gott! C.; — tudi: konj se mi je smililo, es dauerten mich die Pferde, Met.; nikoli se mu ga (vina) tako malo ne smili, Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. pf. = usmiliti se, sich erbarmen, Cig., Jan.; smili se me Bog! Gott sei mir gnädig! Cig.: Bog se mu smili duše, Gott sei seiner Seele gnädig, C.
  91. smı̑lj, m. die Jünglingsblume, die Sandimmortelle (gnaphalium [helichrysum] arenarium), Cig.; das Sonnengold, die Immortelle (helichrysum angustifolium), Ist.- Erj. (Torb.), Z.
  92. smı̑lje, n. coll. = smilj, die Jünglingsblume, Cig.; ( hs.).
  93. smíljenje, n. das Mitleid, Cig.; pogl. usmiljenje.
  94. smı̑ljenost, f. die Mildherzigkeit, Cig., C.; pogl. usmiljenost.
  95. smı̑ljka, f. = smilj, das Sandsonnengold (helichrysum arenarium), Medv. (Rok.); tudi = siničica 2), das Hornkraut (cerastium), C.
  96. smı̑rək, -rka, m. der Schmirgel, Cig. (T.), Erj. (Min.); — hs.
  97. smı̑səł, -sla, m. = zmisel, der Sinn, C., nk.; brez smisla, sinnlos, nk.; — stsl.
  98. smı̑səł, -sli, f. = smisel m., Jan. (H.).
  99. smlę̑d, smlę́da, adj. bleich, gelb (von der Gesichtsfarbe), Rez.- C.; — prim. smed.
  100. smledák, m. der Bleiche, C.

   83.687 83.787 83.887 83.987 84.087 84.187 84.287 84.387 84.487 84.587  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA