Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (84.087-84.186)

  1. slokítati, -am, vb. impf. = slokutati, C.
  2. slǫ́kniti se, slǫ̑knem se, vb. pf. sich schlank machen (durch Einziehen des Bauches), M., Z.; sich einziehen, Jan.
  3. slokóba, f. die Krümmung, ogr.- C.
  4. slokóbast, adj. verkrümmt, ogr.- C.
  5. slokobę́dər, -dra, adj. dünnschenkelig: Slokobedri moj župan, Levst. (Zb. sp.).
  6. slǫ̑konja, f. der Knöchel, ogr.- C.; — prim. slok.
  7. slokonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, Cig., Jan.
  8. slokọ̑st, f. 1) die Gekrümmtheit, die Krümmung; — 2) die Hagerkeit, Cig., M.
  9. slokúta, f. ein magerer Mensch oder ein mageres Thier, Fr.- C.
  10. slokútast, adj. mager und schwach, C.
  11. slokútati, -am, vb. impf. 1) vom Alter gebückt einhergehen, C.; — 2) vor Magerkeit wankend einhergehen, C.; — prim. slokitati.
  12. slom, m. = sleme, der Dachfirstbaum, C.
  13. slǫ̑mba, f. 1) die Baumstütze, Gor.; — 2) pl. slombe = prislonjena vrata, Glas.
  14. 1. slòn, slóna, m. 1) ein Mensch, der gerne herumlehnt, der Faule, Mur., C.; — 2) = legnar, der Wagenlagerbaum, C.; — 3) die Feuerlehne, C.
  15. 2. slòn, slóna, m. der Elephant, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Erj. (Ž.) i. dr.; morski s., neka vrsta tjulenjev: der Rüsseldrache, der See-Elephant, Cig., Erj. (Ž.); — po drugih slov. jez.
  16. slonè, -ę́ta, m. der Lümmel, Cig.
  17. slonẹ́ti, -ím, vb. impf. lehnen; na oknu s., im Fenster liegen; — lümmelnd lehnen; kaj tu sloniš! pojdi delat! — na čem s., auf etwas beruhen, Jan.; na blagonravju sloni vsa človeška družba, Levst. (Nauk).
  18. sloník, m. der Brustbaum (des Webstuhles), Jan. (H.).
  19. slonílọ, n. die Lehne, Mur., Jan.
  20. slóniti, slǫ́nim, vb. impf. lehnen machen, anlehnen, Mur.; — ( fig.) stützen: svoje upanje na tebe slonim, ogr.- C.; s. se na koga, auf jemanden vertrauen, ogr.- C.
  21. slǫ́nja, f. die Lehne, Guts.- Cig.
  22. slonják, m. das Pult, ZgD.
  23. slonokọ̑st, f. = slonova kost, Mur., Cig., Jan., Jap.- C.
  24. slonokostę̑n, adj. elfenbeinern, Mur., Jan.
  25. slonokoščę̑n, adj. = slonokosten, Cig.
  26. slonokoščenína, f. elfenbeinerne Ware, Cig.
  27. slǫ̑p, m. die Säule, Jan., Nov.- C.; vodni s., die Wassersäule, DZ.; — nam. stolp; prim. češ. sloup.
  28. slǫ̑pəc, -pca, m. dem. slop; die Columne, die Spalte ( z. B. auf der Seite eines Zeitungsblattes), Jan.; die Rubrik, Jan.
  29. slǫ̑ščina, f. die Eintracht, Blc.-C., ogr.- C.
  30. slota, f. regnerisches Wetter, Regen mit Schnee, Rez.- C.
  31. slotati, -am, vb. impf. stürmen und regnen, Rez.- C.; (tudi: slutati, C.).
  32. sloza, f., Mur., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.), SlGor.- C., pogl. solza.
  33. slǫ́žən, -žna, adj. 1) übereinstimmend: s. čemu, ogr.- C.; — 2) einträchtig, Jan., nk.; ( hs.); — 3) složna ploskev, die Verwachsungsfläche ( min.), Cig. (T.).
  34. slǫ́žnost, f. die Einträchtigkeit, Jan., ogr.- C., nk.
  35. slučȃj, m. ein zufälliges Ereignis, Jan., Nov.- C., nk.; — der Fall, Cig. (T.), nk.; na s., eventuell, Cig. (T.); — der Zufall, nk.; — hs.
  36. slučȃjən, -jna, adj. zufällig, accidental, Cig. (T.), Z., nk.
  37. slučȃjnost, f. die Zufälligkeit, die Casualität, Cig. (T.), nk.; — die Eventualität, Jan. (H.).
  38. slučíti se, -ím se, vb. pf. sich begeben, sich ereignen, Cig.; — hs.
  39. slȗg, m., Erj. (Torb.), pogl. 2. sluga.
  40. 1. slúga, -e, m. der Diener, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad), BlKr., nk.; Vsak vojak ima svoj'ga slugo, Npes.-K.
  41. 2. slúga, f. die Nacktschnecke (limax cinereoniger), Cerkno- Erj. (Torb.); — prim. sluz.
  42. slȗgar, -rja, m. = slinar 2), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  43. slúginja, f. die Bedienerin, die Magd, die Zofe, C.
  44. slȗh, m. 1) das Gehör, der Gehörsinn; tenek s. imeti, ein feines Gehör haben, Cig., Fr.- C., nk.; težkega sluha biti, harthörig sein, Cig.; — 2) das Hören: na prvi sluh se vam morda čudno zdi, Cv.; besedo po sluhu zapisati (nach dem Gehör), Slom.- C.; — 3) das Gerücht: ni sluha ne duha od njega; es ist von ihm gar nichts zu hören, er ist verschollen; — 4) = osluh, senec, die Schläfe, vzhŠt.- C.; na sluhe hukati otroku, Pjk. (Črt.).
  45. slúka, f. = sloka, Jan., Mik., (sljuka) Erj. (Z.).
  46. slušȃljka, f. prsna s., das Stethoskop, h. t.- Cig. (T.).
  47. slušȃłnica, f. der Hörsaal, nk.
  48. slušálọ, n. das Hörrohr, der Hörtrichter, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), Zora.
  49. slušȃtelj, m. der Zuhörer, Cig. (T.); der Hörer (an einer Universität), nk.; (po drugih slov. jezikih).
  50. slúšati, -am, vb. impf. 1) hören; z uhom slušamo, ogr.- Valj. (Rad); — anhören, Cig., Jan.; — 2) Folge leisten, folgen, befolgen: s. koga, kaj, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., Kast., Goriš.- Cv., nk.; njegove besede neso bile slušane, Dalm.; učim ga in učim, ali kaj, ko ne sluša, Kras- Erj. (Torb.).
  51. slȗšən, -šna, adj. Gehör-, Jan., Cig. (T.); slušni živec, der Gehörnerv, slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Cig. (T.).
  52. slȗt, m. der Verdacht: na slutu imeti koga, Jan., Cig. (T.), Mik.; — die Ahnung, Valj. (Rad).
  53. slȗtək, -tka, m. der Ruf, der Ruhm, C., Z., Črniče ( Goriš.).
  54. slútən, -tna, adj. ahnungsvoll, C.
  55. slúti, -slóvem, -slújem, vb. impf. 1) berühmt sein, Mur., Cig., Str.; Rogačka voda (slatina) na daleč sluje, C.; to vino jako sluje, Svet. (Rok.); slul je za prvega lovca, LjZv.; dobro slovem, ich bin in gutem Rufe, V.-Cig.; močno s., viel Aufsehen machen, Cig.; — 2) lauten, Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.; slove v našem jeziku, Krelj; očenaš slove, Trub.- C.; takova pridiga drugači slove, Trub. (Post.); pravilno slove tako-le, Žnid.; obligacije slovoče na prinesitelja, DZ.; — 3) sluje se = pravi se, govori se, Cig., C.
  56. slútiti, slȗtim, vb. impf. 1) schließen lassen, voraussehen lassen: na dobro sluti, die Chancen stehen gut, Cig. (T.); vedel sem, da to ne sluti na dobro, Erj. (Izb. sp.); — po čem slutiš? wie siehst du aus? (wie schlecht siehst du aus?), BlKr.- M.; — 2) ahnen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; ( hs.).
  57. slȗtje, n. der Ruf: slabo s.; s. je od njega, C.
  58. slȗtnja, f. die Ahnung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; takrat ga slutnja ni prevarila, Erj. (Izb. sp.); — hs.
  59. slȗz, f. der Schleim, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; sklepna sluz, der Gelenkschleim, Cig. (T.); — hs.
  60. slȗzast, adj. schleimig, Dol.; — schleimartig, Jan.
  61. slȗzəc, -zca, m. der Schleimstoff, Jan.
  62. slúzən, -zna, adj. schleimig, Schleim-, Jan., Cig. (T.), C.; slȗzni cuker, der Schleimzucker, sluzno kisanje, die Schleimgährung, sluzna kislina, die Schleimsäure, Cig. (T.); sluzna koža, die Schleimhaut, Levst. (Nauk); — schlüpfrig, Vrt.
  63. sluzẹ́ti, -ím, vb. impf. nässeln: rana mi še zdaj sluzi (ist noch feucht), Opače Selo- Erj. (Torb.); — prim. slizeti, solzeti.
  64. sluzína, f. der Schleim, Jan.
  65. slȗznica, f. die Schleimhaut, Cig. (T.), Erj. (Z.), DZ.; — die Schleimschichte, Erj. (Som.).
  66. sluznják, m. das Schleimthier, C.
  67. slȗž, m. der Dienstlohn, der Taglohn, Mik., Raič (Slov.), SlGor.- C., SlN.
  68. slúža, f. die Dienerin, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  69. služábən, -bna, adj. 1) dienstbar, dienend, Dienst-, Cig., Jan., M.; služabni duhovi, dienstbare Geister, Trub., Krelj; služabni ljudje, Dienstleute, Jan., Bas., Jurč.; vojvode, gospodje, služabni ljudje (Amtsleute), Trub.; služȃbni red, die Dienstbotenordnung, Jan.; služabna pisava, der Amtsstil, DZ.; služabne dolžnosti, Amtspflichten, Levst. (Pril.); služabna družina, die Dienstboten, Jurč.; — saj sem jaz tebe iz služabne hiše odrešil (aus dem Hause der Knechtschaft), Dalm.; — 2) = postrežen, Dict.
  70. služȃbnik, m. der Diener; cerkveni s., der Kirchendiener; s. božji, der Diener Gottes.
  71. služábnost, f. 1) die Dienstbarkeit, Guts. (Res.), Jurč.; — 2) = služnost, die Servitut, Jan.
  72. slȗžba, f. das Dienen, der Dienst; lahka, težavna, prijetna s.; vojaška s., der Militärdienst, cerkvena s., der Kirchendienst; službo opravljati, den Dienst verrichten; — das Dienstesverhältnis, die Dienststelle, der Dienstposten, das Amt; v službo vzeti koga za hlapca, deklo; v službi biti pri kom, bei jemandem bedienstet sein, dienen; iz službe iti, aus dem Dienste austreten, Cig.; brez službe biti, ohne Dienst, dienstlos sein: službo dobiti, izgubiti, einen Dienstposten bekommen, verlieren; službo razpisati; službo odpovedati, den Dienst kündigen; službi odpovedati se, das Amt niederlegen; službo prevzeti, den Dienst, das Amt übernehmen; v službo dejati, anstellen, Šol.; v službo postavljeno osebje, das angestellte Dienstpersonal, DZ.; — služba božja, der Gottesdienst; — na službo biti komu, jemandem zu Diensten stehen, Cig.; na službo, zu Befehl! Cig.; — službo povedati, einen Gruß melden, C.; lepe službe ali: velike službe! (als Gruß: schöne Empfehlungen!) Kor.- Jarn. (Rok.); — tudi: službà, Valj. (Rad), Cv.
  73. službarína, f. die Functionsgebür, Jan. (H.).
  74. slȗžbən, -bna, adj. = služaben; den Dienst, das Amt betreffend, dienstlich, ämtlich, Dienst-, Dienstes-, Amts-, Cig., Jan., nk.
  75. službę̑n, adj. = slȗžbən, Cig., Jan., nk.
  76. službeníca, f. die Dienerin, ogr.- Valj. (Rad).
  77. službeník, m. 1) der Diener, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Rituale, SlN.; — die Dienstordnung, das Dienstreglement, Jan. (H.).
  78. službenína, f. der Lohn, die Besoldung, das Gehalt, Nov.
  79. slȗžbica, f. dem. služba; kleiner Dienst; das Ämtchen, Cig.; tudi: službíca, Valj. (Rad).
  80. službobǫ̑rəc, -rca, m. der Ämterjäger, Nov.- C.
  81. službodȃjəc, -jca, m. = službodavec, Jan. (H.).
  82. službodájən, -jna, adj. Dienstverleihungs-: službodȃjnọ pismo, die Bestallungsurkunde, das Diplom, Cig., Cv.
  83. služę́bən, -bna, adj. = služaben, služben, Jarn., Mur., Jan.
  84. služę̑bnica, f. = služabnica, Mur.
  85. služę̑bnik, m. 1) = služabnik, Mur., Jan., (tudi: slȗžebnik, Valj. [Rad]); — 2) = službenik (Rituale), Raič (Slov.).
  86. slȗžəc, -žca, m. der Diener, C.
  87. služę́čən, -čna, adj. dienlich, Mur., C., Hip.- C.
  88. slȗžəčki, adj. dienstbar, dienend: s. človek, služečki stan, ogr.- C.; knechtlich: služečko delo, ogr.- C.; služečka knjiga, das Dienstbotenbuch, vzhŠt.
  89. slȗžək, -žka, m. der Sold, die Besoldung, Cig.
  90. slúžən, -žna, adj. 1) Dienst-, dienstbar, Mur., Cig., Jan., C.; slȗžni stan, der Dienststand, Cig.; služno razmerje, das Dienstverhältnis, Levst. (Nauk); služno osebje, das Dienstpersonale, DZ.; — 2) dienlich, C., Nov.
  91. slúženje, n. das Dienen; tudi: služenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  92. služílọ, n. der Sold, die Besoldung, der Lohn, Cig., Jan.; koliko imaš služila? Z.
  93. slúžiti, -im, vb. impf. 1) im Dienstverhältnisse stehen, dienen: kdor nima doma, mora s.; s. bogatega kmeta; cesarja s., in kaiserlichen Diensten stehen; s. pri kom, bei jemandem in Diensten stehen; pri dvoru s., zu Hofe dienen, Cig.; s. za hlapca, za deklo, als Knecht, als Magd dienen; — s. koga, jemanden bedienen, Nov.- C.; s. koga z vinom, jemandem mit Wein aufwarten, C.; — zvesto komu s., jemandem ein treuer Diener sein, treu dienen; dvema gospodoma s., zweien Herren dienen; Bogu s., Gott dienen; — s. mesu, poželjenju, den Lüsten fröhnen, Cig.; — 2) abhalten, feiern, Mur.; god, domlatke s., den Namenstag, die Beendigung des Dreschens feiern, Mur.; gostijo, sedmino s., ein Mahl, den Todtenschmaus abhalten, Fr.- C.; sv. mašo s., die hl. Messe lesen, C., Z.; — 3) dienlich sein; tak nož mi dobro služi, Fr.- C.; sreča, vreme nam služi, ogr.- C.; to mi ne služi, das bekommt mir übel, Cig.; — s. v kaj, zu einem Zwecke dienen: s. v zdravilo, Erj. (Min.); s. v lepotičje, Šol.; — 4) verdienen; koliko služiš na leto? was ist dein Jahreslohn, Jahresgehalt? s. si denar, Geld verdienen; s. si svoj kruh, sein Brot gewinnen; s. si čast, Ehre gewinnen, C.
  94. slȗžkinja, f. die Dienerin, kajk.- Valj. (Rad), nk.
  95. slúžnica, f. 1) die Magd, Škrinj., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 2) das Levitenkleid, die Dalmatica, Jan.- C.
  96. slúžnik, m. der Diener, Cig., Jan.; občinski s., der Gemeindebedienstete, DZkr.; — = postrežček, der Dienstmann, Pavl.; — s. greha, ein Sclave der Sünde, C.
  97. služnína, f. der Sold, die Besoldung, Jan.
  98. slúžnost, f. 1) = služabnost 1), die Dienstbarkeit, die Knechtschaft, Bas., Jap. (Sv. p.); — 2) die Servitut, Cig., Jan., DZ.; hišna, poljska s., die Haus-, Feldservitut, Cig.; zemljiške služnosti, die Grundlasten, DZkr.; — 3) die Dienlichkeit, Str.- C.
  99. slúžnostən, -stna, adj. Servituts-, Jan.; služnostni upravičenec, der Servitutsberechtigte, DZkr.
  100. smága, f. 1) gebräunte Hautfarbe (?): zdrava smaga, gutes Aussehen, C.; — 2) lan na smago ("zmago") dati, den Flachs zum Rösten ausbreiten, Radeče ( Gor.).

   83.587 83.687 83.787 83.887 83.987 84.087 84.187 84.287 84.387 84.487  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA