Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (83.987-84.086)

  1. slẹzína, f. = sleznica, Cig.
  2. slẹ̑znica, f. die Malve, Jan.; sleznice, Malven (malvaceae), Tuš. (R.).
  3. slẹzóta, f. ein schleimichtes Ding, V.-Cig.
  4. slíba, f., Vrtov. (Km. k.), pogl. sviba.
  5. slíčən, -čna, adj. 1) ähnlich, C., nk.; — 2) conform, Jan.; — congruent, Cig., Jan.; — hs.
  6. slíčiti, -im, vb. impf. reimen, Cig. (T.).
  7. slı̑čkerən, -rna, adj. allerhand, Cig.
  8. sličnoglȃsje, n. die Onomatopöie, Cig. (T.).
  9. sličnoglȃsnica, f. ein onomatopoetisches Wort, Cig. (T.).
  10. sličnorẹ̑čje, n. die Paronomasie, Jan. (H.).
  11. slíčnost, f. 1) die Ähnlichkeit, C., nk.; — 2) die Conformität, Jan.; — die Congruenz, Cig., Jan.
  12. slı̑k, m. = rima, der Reim, Cig. (T.), Zora.
  13. slíka, f. das Abbild, das Bild, Cig., Jan., nk.; das Gemälde, Jan., nk.; s. iz (vsakdanjega) življenja, das Genrebild, Cig. (T.); — ( pren.) das Bild (eine Schilderung), nk.; — hs.
  14. slı̑kanje, n. das Abbilden, das Malen, nk.; s. na mokrem, die Frescomalerei, Cig. (T.); s. polti, die Carnation, Cig. (T.).
  15. slikár, -rja, m. der Maler, Cig. (T.), C., nk.; s. cvetja, živali, dekoracij, der Blumen-, Thier-, Decorationsmaler, Cig. (T.); — hs.
  16. slikaríca, f. die Malerin, nk.
  17. slikarı̑ja, f. = slikarstvo, Cig. (T.).
  18. slikáriti, -ȃrim, vb. impf. Gemälde verfertigen, malen, Z., C.
  19. slikárnica, f. das Atelier, Cig. (T.).
  20. slikárski, adj. Maler-, nk.
  21. slı̑kati, -am, vb. impf. abbilden, malen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — hs.
  22. slikohràm, -hráma, m. die Bildergallerie, SlN.
  23. slikopìs, -písa, m. die Ikonographie, Cig. (T.); — hs.
  24. slikoshrȃmba, f. = slikohram, Jan.
  25. slína, f. der Speichel; lišaj s teščo slino pomaži, pa ozdravi, Levst. (Rok.); nav. pl. sline; sline požirati; sline se mu cedijo iz ust, der Speichel rinnt ihm aus dem Munde; sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach etwas, = sline cedim po čem; sline komu delati, jemandem den Mund nach etwas wässerig machen, Cig.
  26. slı̑nar, -rja, m. 1) = slinec 2), Zora; — 2) gozdni s., die Waldschnecke (limax empiricorum), poljski s., die Acker-Nacktschnecke (limax agrestis), Erj. (Ž.).
  27. slı̑narica, f. die Schaum-Cicade oder Schaum-Zirpe (aphrophora spumaria), Jan., Erj. (Ž.).
  28. slínast, adj. speichelicht, Mur.; — slinasta cesta, eine schlüpfrige Straße, Z.; — mit Speichel belegt oder beschmutzt, begeifert, Cig., M.
  29. slı̑nəc, -nca, m. 1) = slinav človek, Cig., Burg. (Rok.); — 2) der Kriecher, Cig.
  30. slı̑než, m. = slinec, Cig.
  31. slíniti, slı̑nim, vb. impf. 1) mit Speichel befeuchten, Mur.; angeifern, Cig.; — 2) s. se, geifern, Mur., Cig.; — schlüpfrig sein (o potu), C.; — s. se okoli koga, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, scherwenzeln; s. se komu, pred kom.
  32. slinják, m. der Speichelgang, Strp.
  33. slínjenje, n. 1) das Anspeicheln; — 2) das Geifern, Mur.; — der Speichelfluss, Cig.; — 3) das Schmeicheln, die Kriecherei, Cig.
  34. slı̑nkati, -am, vb. impf. = izbirljiv biti v hrani (zlasti o živini), Podkrnci- Erj. (Torb.).
  35. slinotòk, -tǫ́ka, m. der Speichelfluss, Jan.
  36. slípa, f. das Labkraut (galium aparine), Medv. (Rok.).
  37. slišȃj, m. die Hörweite, Jan. (H.).
  38. slišȃłnik, m. das Hörrohr, Cig.
  39. slišálọ, n. das Gehörorgan, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; tudi: slíšalọ, Valj. (Rad).
  40. slíšati, slı̑šim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) ( gehören, [ germ.]).
  41. slíšən, -šna, adj. hörbar, vernehmbar, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vidne, slišne, čutne šibe božje, Cv.
  42. slı̑šež, m. = uho (šaljiva beseda v uganki), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  43. slíšnost, f. die Hörbarkeit, die Vernehmbarkeit, Cig.
  44. slı̑z, m. = slez (Eibisch), Cig., Jan., Mik.; = beli sliz, Dict.
  45. slı̑z, -ı̑, f. der Schleim, Cig., Jan.; ( češ., rus.); — prim. sluz.
  46. slı̑zast, adj. schleimartig, Cig., Jan.
  47. slı̑zəc, -zca, m. der Schleimstoff, Cig.
  48. slízək, -zka, adj. schlüpfrig, Mur., Cig., C., Vest.; — ( nam. sklizek, Mik. [Et.]).
  49. 1. slízən, -zna, adj. = sklizek, C.
  50. 2. slízən, -zna, adj. Schleim-, Cig., Jan.; schleimig: cvetni prašek pade na mokro, slizno brazdo, Erj. ( Zv.); — prim. sliz f.
  51. slizẹ́ti, -ím, vb. impf. tropfenweise fließen, kleinweise rieseln, Dict., Fr.- C.; — prim. slezeti, solzeti.
  52. slízgati, -am, vb. impf. = drskati, C.
  53. slı̑zka, f. = slez (Eibisch), Cig.
  54. slı̑zkast, adj. ein wenig schleimig, Cig.
  55. slı̑znica, f. die Schleimhaut, Cig.
  56. slı̑znik, m. der Schleimbeutel, Cig.
  57. slízniti, slı̑znem, vb. pf. zergehen (o snegu, maslu), C.; — prim. slizeti.
  58. sliznják, m. das Schleimthier, Jan.
  59. slizotòk, -tǫ́ka, m. der Schleimfluss, Cig.; — češ.
  60. sljúda, f. der Glimmer, Cig., h. t.- Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
  61. sljȗz, m., C., pogl. sluz.
  62. slóba, f. skrčeno iz: sloboda (= svoboda): slobǫ̑ ("slobou") vzeti, Abschied nehmen, vzhŠt., Levst. (Nauk), ogr.- Valj. (Rad), Mik.; ( nav. slovo vzeti).
  63. slóbnost, f. das Vermögen, Trub.- Mik. (Et.).
  64. slobǫ̑d, f. die Erlaubnis, C.; — der Abschied: s. dati, vzeti, ogr.- C.; s. dati grehom, ogr.- C.
  65. slobóda, f. = svoboda, die Freiheit, Jan., M.; — der Abschied: slobodo vzeti, C., ogr.- Valj. (Rad).
  66. slobǫ̑dčina, f. die Freiheit (von Abgaben), Dict.
  67. slobódən, -dna, adj. = svoboden, frei, Meg., Jan.; s. gospod, Meg.; slobodna mesta, Dalm.; prost ino s. postati, Dalm.; slobodno živeti, kakor se vsakemu dobro zdi, Dalm.; po svoji slobodni volji, Dalm.; s. česa, frei von einer Sache, C.; frei vom Grundzins, Cig.; — ledig, unverheiratet, Krelj; — slobodno je, slobodno, es ist erlaubt, Trub.- Mik., Mur., C., M., vzhŠt.; ali si smem kruha urezati? — slobodno! Mur.; slobodno, ungehindert, frei: na svoji glavi lase slobodno pustiti rasti, Dalm.; Tebi rečem slobodno, dir darf ich es sagen, Danj. (Posv. p.).
  68. slobodı̑telj, m. = svoboditelj, C.
  69. slobodíti, -ím, vb. impf. = svoboditi, befreien, ogr.- C.; — frei erhalten, sichern: delavnost vsakega slobodi stradanja, Mur.
  70. slobǫ̑dkinja, f. ein freies Weib, ogr.- C., Mik.
  71. slobȏdnik, m. 1) = svobodnik 1), der Freie, Meg., Dict.; — 2) (slobodník) der Befreier, ogr.- C.
  72. slobodnják, m. = svobodnjak, der Freie, Habd.- Mik., ogr.- C.
  73. slobódnost, f. = svobodnost, die Freiheit, Dict., Mur., Dalm.
  74. slobodúh, m. der Freigeist ( zaničlj.), Cig., C.
  75. slobọ̑st, f. die Zuversicht, Trub.- Mik., C.
  76. slobǫ̑ščina, f. die Freiheit; v sloboščini (slobodščini) živeti, Krelj; vi ste na sloboščino pozvani, ogr.- Valj. (Rad); dežela večne sloboščine, Škrb.
  77. slǫ̑č, -ı̑, f. die Krümmung, die Krümme, der Bogen, Cig., C.; na s., krumm, C.
  78. slǫ́čən, -čna, adj. bogenartig, Cig., Jan.
  79. sločı̑łnica, f. = naprava za sločenje ( n. pr. vil), C.
  80. sločílọ, n. 1) = naprava za sločenje kake stvari ( n. pr. vil), C.; die Reifbeuge (der Böttcher), C.; — 2) die Krümmung ( z. B. der Reife), C.
  81. sločína, f. die Krümme, Cig., Jan.
  82. slǫ́čiti, -im, vb. impf. krumm biegen, krümmen, Cig.; vile s., Z.; s. hrbtišče, den Rücken krümmen, SlN.; — s. se, sich krümmen, C.
  83. slǫ̑čnat, adj. krumm, C.
  84. slòg, slǫ́ga, m. 1) das Ackerbeet, Habd.- Mik., Mur., Fr., SlGor., ogr.- C.; slog je večji od ogona, ima več ko šest brazd, Št.- C.; — 2) der Stil, Jan., Cig. (T.), M., nk.; arabski, gotski s., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
  85. slǫ̑ga, f. die Eintracht, Jan., nk.; sloga jači, nesloga tlači, nk.; — hs.
  86. 1. slòj, slója, m. 1) die Kothpfütze an der Straße, C.; — 2) das Flötz, das Lager: sloji soli, oglja, Cig. (T.); s. železnih rud, Zora; die Schichte: zračni, vzdušni sloji, die Luftschichten, Cig. (T.), Žnid.; — sloji, die Bevölkerungsschichten, nk.: (po drugih slov. jez.).
  87. 2. slǫ̑j, m. suh veter, veter, ki suši, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nam. smoj, Štrek. (Let.).
  88. slǫ́jən, -jna, adj. po nekem vetru, burji posušen: slojno = tako suho, da se lomi, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. sloj.
  89. slojíšče, n. = rudno ležišče, die Lagerstätte ( mont.), Cig. (T.).
  90. slojza, f., Danj.- Mik., pogl. solza.
  91. slǫ̑k, slǫ́ka, adj. 1) krumm; sloko drevo; kravji rogovi so sloki, ogr.- Valj. (Rad); ausgeschweift; sloko, die Abnahme des Schiffes am Vorder- und Hintertheil nach unten zu, die Sogbrüstung, V.-Cig.; — 2) = suh, hager, mager, Mur., vzhŠt.- C.; sloka živina, sloka baba, vzhŠt.; — sloki zlati, Danj. (Posv. p.).
  92. slǫ́ka, f. die Waldschnepfe (scolopax rusticola), Habd.- Mik., Notr.- Frey. (F.), Erj. (Ž.), vzhŠt.- C.
  93. slokáč, m. ein magerer Mann, C.
  94. slokáča, f. ein mageres Weib, C.
  95. slokȃn, m. ein magerer Mensch, vzhŠt.- C.
  96. slǫ́kanje, n. das Krümmen, das Schweifen, V.-Cig.
  97. slǫ̑kast, adj. 1) gekrümmt, bogenförmig, Cig., Jan., Žnid.; slokasto in zveriženo, C.; — 2) schlank, mager, hager, Jan., Nov.- C., UčT.; slokasta krava, Str.; s. konj, engbäuchiges Pferd, Cig.
  98. slǫ́kati, -am, vb. impf. krümmen, bogenförmig ausschweifen, Cig.
  99. slokı̑n, m. ein magerer Mensch, C.
  100. slokítast, adj. = slokutast, C.

   83.487 83.587 83.687 83.787 83.887 83.987 84.087 84.187 84.287 84.387  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA