Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (83.887-83.986)

slapník, m. der Seetaucher: veliki s., der schwarzhalsige Seetaucher (colymbus glacialis), Frey. (F.); severni s., der Polartaucher (colymbus septentrionalis), Erj. (Z.).
slȃst, -ı̑, f. 1) der Wohlgeschmack ( z. B. einer Speise), C.; ta jed ima slast, nima slasti, Levst. (Zb. sp.); — der Geschmack, Cig., Jan., Cig. (T.); s. imeti po čem, Cig.; — 2) die empfundene Süßigkeit, süßer Genuss, das Vergnügen, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; jedli in pili so v slast, LjZv.; v slast mi je kaj, es schmeckt mir etwas, C., nk.; v slast mi gre, Kr.; v slast mu gre večerja, Zv.; v slast poslušati, mit Vergnügen anhören, Vrt.; v slast počivati pod drevesom, LjZv.; — 3) die Lust, die Wollust, Mur., V.-Cig., Št.- C.; v slasteh živeti, Z.: slast pa strežba grdim željam, Ravn.; telesna, poltena, mesena s., die Sinnenlust, Cig., Jan.
slástən, -stna, adj. 1) wohlschmeckend, köstlich, delicat, Cig., Jan., C.; slasten košček, ein Leckerbissen, Cig.; slastne jedi, delicate Speisen, Z.; slasten kruh, schmackhaftes Brot, Savinska dol.; — 2) Lust empfindend: slastno, mit Lust, konj se slastno pase, Z.; — 3) gelüstlich, lüstern, Cig.; slastno živeti, schwelgerisch leben, Z.
slastíca, f. der Leckerbissen, LjZv.
slastı̑čarica, f. = žena, ki slastice pripravlja, LjZv.
slástnost, f. die Schmackhaftigkeit, die Leckerheit, Cig., Jan.
slaščíca, f. etwas Süßes, Wohlschmeckendes: das Naschwerk, die Delicatesse, Cig., Jan.; samo slaščico ali: same slaščice smo pili (lauter delicate Getränke), BlKr.- M.; — prim. slastica.
slaščı̑čar, -rja, m. = sladičar, sladčičar, Cig., Jan., nk.
slaščı̑čarica, f. die Zuckerbäckerin, Cig.
slaščičárnica, f. die Zuckerbäckerei (als Locale), Jan. (H.).
slȃtina, f. das Sauerwasser, der Säuerling, Mur., Cig., Jan., Jes., Erj. (Min.), Št.; — prim. stsl. slatina = slana voda.
slȃtinar, -rja, m. der Brunnenmeister (bei einem Sauerbrunnen), Cig.
slȃtinski, adj. zum Säuerling, zum Sauerbrunn gehörig, Z., Št.
slę́ci, m. pl. die Stülpstiefel, Cig.
slę̑č, m. das Alpenröschen (rhododendron hirsutum), za Krnom- Erj. (Torb.), Nov.
slę́čati, -ím, vb. impf. hocken, lümmeln, lehnen, Z., Gor.; toliko da še oči odpira, pa le še sleči tam pri kvartah, Polj.; sleči pri njem in mu v usta gleda, Polj.; sloneti in slečati, Gor.
slẹ́čenje, n. die Entkleidung, (-enjè) ogr.- Valj. (Rad).
slẹ́či, slẹ́čem, vb. pf. ausziehen; suknjo s.; kožo s., die Haut abziehen; entkleiden; otroka s.; s. koga do nagega, jemanden nackt ausziehen; s. se, sich entkleiden; — = izleviti se: rak se je slekel, Z.; — ( fig.) s. koga, jemanden um sein Geld bringen, ausziehen ( z. B. beim Spiel); s. koga česa, jemanden um etwas bringen, Levst. (Zb. sp.).
slẹ̑čkni, adj. = sleherni, Savinska dol.
1. slẹ̑d, slẹ̑da, slẹdȗ, m. die Spur; zajčji, lisičji, pasji s.; s. najti, dobiti, auf die Fährte kommen; brez sledu, spurlos; ni mu bilo ne sledu ne glasu, Glas.; — kaki reči po sledu iti, einer Sache nachforschen, Ravn.; — vsak s. (jeden Schritt) moram sam storiti, C.
2. slę̑d, m. = slanik, der Häring (clupea harengus), Cig., Jan., DZ., Erj. (Ž.); — po drugih slov. jez.; starošved. sild, Mik. (Et.).
slẹ̑d, -ı̑, f. = 1. sled m.: krvave sledi, Jurč.
1. slẹdár, -rja, m. der Spürhund, Z., ogr.- C.
2. sledár, -rja, m. der Häringkrämer, Cig.
sledárnica, f. die Häringsbude, Cig.
slẹ̑dba, f. 1) das Aufspüren, Cig.; — 2) die Nachfolge, Z.; s. za dvorom, die Hoffolge, Cig.; — 3) der Anhang, C.
slẹdbeník, m. der Anhänger, nk.
slẹ́dən, -dna, adj. Spür-: slẹ̑dni pes, der Spürhund, Trub.; valpet je vohal okolo hiše, kakor sledni pes, Jurč.; — gerne herumstöbernd, Savinska dol.- C.
slẹ̑derni, adj. = sleherni, C.
slẹ̑dherni, adj. = sleherni, C.; (sledharni, Ev. [Rok.]).
slẹ̑di, adv. 1) hernach, später, ogr.- C.; malo s., etwas später, C.; — 2) endlich, Mik., C.
slẹdína, f. die Spur, C., Z.
slẹdíti, -ím, vb. impf. der Spur nachgehen, ausspüren; pes zajca sledi; zajca s. in na medveda zadeti = bei einem unrecht ankommen, Cig.; ako grem nazaj, ga ne sledim, Dalm.; tatu s., LjZv.; rudo s., schürfen, Cig. (T.); s. hudodelstvo, einem Verbrechen nachforschen, Levst. (Nauk); — s. za kom, jemandem nachgehen, Cig.; — (po nem.) s. komu, jemandem nachgehen, Jan.; darauffolgen, Cig., Jan., nk.; sledeč = naslednji, folgend, Cig., Jan., nk.; — iz tega sledi, daraus folgt, Jan., nk.
slę̑dji, adj. Härings-, Cig., Jan.
slẹ̑dka, adv. 1) = sledi 1), ogr.- C.; — 2) = sledi 2), ogr.- C., Mik.
slẹ̑dkar, adv. = sledka, sledi, Jan., C., ogr.- Mik.
slẹdníca, f. die Anhängerin, Cig.
slẹdník, m. 1) der Spürhund, der Leithund, Meg., Habd., Dict., Cig., C., Hip. (Orb.), Krelj, Jsvkr., nk.; — 2) der Anhänger, Cig., Krelj, M.; njegovi sledniki, sein Anhang, Cig., Navr. (Let.).
slẹ̑dnji, adj. 1) jeder, jedweder, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., M., C., Trub., Dalm.; skoraj slednji človek to ve, Lašče- Levst. (Rok.); slednji dan, Gor., Ig (Dol.); — 2) = poslednji, Guts., C., ogr.- Mik.; na mojo slednjo uro, Guts. (Res.); vse se je izpolnilo do slednje pike, Mur.; k slednjemu, zuletzt, Guts.; = na slednje, Guts., Jarn. (Sadj.); = na slednjo, Pjk. (Črt.); = ob slednjem, C.
slẹ̑dnjič, adv. zuletzt, endlich, Cig., Jan., Mik.; — zum letztenmal, C.
slẹ̑dnjikrat, adv. zum letztenmal, C., Jsvkr.
slẹdúh, m. 1) der Spürhund, C., Mik.; — 2) der Ausspürer, Cig.; der Spion, C., Bes.
slegúr, -rja, m. die Steindrossel (turdus saxatilis), Frey. (F.), Erj. (Z.), pod Čavnom- Erj. (Torb.), Levst. (Nauk), Št.
slegúrčək, -čka, m. dem. slegur, Z.
slẹ̑herni, adj. jeglicher, jeder einzelne, Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Krelj, Gor., Dol.; Bog je dobrotljiv do sleherne živali, Ravn.; — iz: sledkaterni, Levst. (Rok.); ( prim. "slehiteri", Schönl., sleheterni, Rec., slehoterni, prisega iz 17. stol. [ Let. 1884. 208.], sledharni, Ev. [Rok.], prim. tudi: nẹ̑hterni = nekateri, jvzhŠt.).
slẹ̑hernik, m. jedermann, Zora, SlN.
slẹ̑j, adv. später: prej ali slej, C.; ni prej ni slej, LjZv.
slẹ̑ka, f. das abgelegte Kleid, Jan., C.
slę́kniti se, slę̑knem se, vb. pf. sich neigen, sich senken, M.
slekútati, -am, vb. impf. faulenzen, C.; — prim. slečati.
slẹ́me, -mena, n. 1) der First; — der Firstbalken des Daches, in welchem die Sparren zusammengehen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Überlegbaum des Webstuhles, woran die Kolben hängen, worin die Räderchen gehen, Cig.; — 3) der lange, starke Hebel einer großen Weinpresse, der obere Pressbaum, Guts., V.-Cig., Dol., jvzhŠt.; — 4) die Deckgarbe an Getreidemandeln, C.; — 5) die oberste Schärfe eines Dinges, der Grat, Cig. (T.); brežno s., der Ufergrat, DZ.; — der Bergrücken, der Gebirgsgrat, der Gebirgskamm: gorsko s., Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — nosovo s., der Nasenrücken, Cig.; — pogostoma tudi: sléme, slemę́na.
slẹ́mence, n. dem. sleme, Valj. (Rad).
slẹ́menčan, m. der Hügelbewohner, Cig.
slẹmenı̑t, adj. mit Bergkämmen: slemenito gorovje, C.
slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.- Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.- M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
slẹ̀p, slẹ́pa, m. kurji s., die Nieswurz (helleborus), Z., Medv. (Rok.), Burg. (Rok.).
slẹpáč, m. der Blinde ( zaničlj.), SlGor.- C.; — der Verblendete, Mur., Met.
slẹpáča, f. die Blinde ( zaničlj.), SlGor.- C.; — die Verblendete, Mur.
slẹpák, m. = slepač, C., kajk.- Valj. (Rad).
slẹpárčək, -čka, m. dem. sleparec; Vsak sleparček ni za nas, Preš.
slẹpárəc, -rca, m. dem. slepar, C.
slẹpáriti, -ȃrim, vb. impf. prellen, betrügen; Schwindeleien ausführen; s. koga, jemanden beschwindeln, ihm Sand in die Augen streuen.
slẹpárjenje, n. falsche Vorspiegelungen, das Schwindeln, die Gaunerei(en).
slẹ̑pce, adv. blindlings, Mik.
slẹ́pčəc, -čəca, m. dem. slepec, Valj. (Rad).
slẹ́pəc, -pca, m. 1) der Blinde; slepec slepca vodi; — 2) = slepica 2), Cig.; — 3) = slepič 2), die Blindschleiche, Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Fr.- C., Frey. (F.), Levst. (Zb. sp.).
slẹ́pəčki, adv. blindlings, Habd.- Mik.
slẹpetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) blinzeln, schlecht sehen, C.; — 2) slepeče n. pr. nad močvirjem o vročini (es zittert die Luft), C.
slẹpẹ́ti, -ím, vb. impf. nach und nach blind werden, Cig., C.
slẹ̑pež, m. slepež je, die Rebenaugen beginnen sich zu entwickeln, jvzhŠt.
slẹpíca, f. 1) die Blinde, Cig.; — 2) die Ofenkachel, Cig., Bes., DZ., Št.- Valj. (Rad), BlKr.; — 3) eine Art Brett, Blc.-C.; das Fournierbrett, Z.; — 4) die Blendlaterne, Jan., Bes.; — 5) die Nieswurz (helleborus), C., Nov., Cv., DSv.; zelena s. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), C.
slẹpìč, -íča, m. 1) = slepar, Pliskavica (Kras); — 2) die Blindschleiche (anguis fragilis), Mur., C., Erj. (Ž.), Dalm., Rez.- Valj. (Rad), Št.; — 3) das noch schlummernde Gewächsauge ( bes. an der Rebe), Vrtov. (Vin.); — 4) der Wurmfortsatz des Dickdarms, Erj. (Som.).
slẹpíłən, -łna, adj. blendend: slepilna luč, Cig.; — bethörend, gaukelhaft, Jan.; illusorisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
slẹpílọ, n. das Blendwerk, das Trugbild, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C., Vrt., Koborid- Erj. (Torb.); — vzdušno ali zračno s., die Luftspiegelung, Cig. (T.), Žnid., Nov.
slẹpír, -rja, m. = slepič 2), die Blindschleiche, Guts., Mur., Kor.- Cig., Jan., C., nad Mariborom- C., Frey. (F.).
slẹpíti, -ím, vb. impf. blenden, Cig., Jan., Cig. (T.); sneg je tako bel, da oči slepí, Dalm.; — verblenden, bethören, täuschen; norska ljubezen te zdaj slepi, da ne vidiš, Jap. (Prid.); Si videl čislati le to med nami, Kar um slepi z gol'fijami, lažami, Preš.; schwindeln, Sand in die Augen streuen: kaj tu slepiš? Ig (Dol.), Tolm.
slẹ̑plja, f. ein blindes Weib, Cig.
slẹpnjáti, -ȃm, vb. impf. = pri slabi luči kaj delati, Vas Krn- Erj. (Torb.).
slepočíca, f. die Schläfe, Blc.-C.; — prim. hs. slepo oko, die Schläfe.
slẹpomı̑škati se, -am se, vb. impf. "blinde Kuh" spielen, Jan. (H.).
slẹpọ̑st, f. die Blindheit, Mur., Cig., Jan.; vrojena s., Ravn.- Valj. (Rad); — die Verblendung, Cig.
slẹpóta, f. die Blindheit; črna s., der schwarze Star, Cig., Jan., C., Erj. (Som.), DZ.; = jasna s., Z., Strp.; bela s., der weiße Star, Žnid.; siva s., der Krystallstar, Cig.; der graue Star, Strp.; kurja s., die Nachtblindheit, Z.; mesečna s., die Mondblindheit (eine Pferdekrankheit), DZ.
slepótən, -tna, adj. blödsichtig, Z.; — blind ( fig.), Jan.; slepotno, blindlings, Z.
slẹpotíca, f. die Blende ( min.), V.-Cig., Cig. (T.).
slẹpotı̑ja, f. = sleparstvo, Cig., Jan.
slẹpúr, -rja, m. 1) der Blödsichtige, der Blinde, Hip.- C.; — 2) = slepič 2), die Blindschleiche, Valj. (Rad); — 3) ein schwach brennendes Licht, Jarn., Cig., C.; — eine Kerze aus schwarzem Unschlitt, V.-Cig.
slẹpúriti, -ȗrim, vb. impf. blöde sehen, Hip.- C.
slẹpútati, -am, vb. impf. herumtasten (wie ein Blinder), Z.
slẹ̑z, m. der Eibisch (althaea officinalis), Mur., Cig., Jan., C., Mik., Tuš. (R.); = beli s., M.; rožasti s., die Pappelrose (althaea rosea), Tuš. (R.); = rdeči s., C.; — die Malve (malva), Meg., Štrek.
slẹzèn, -ę́na, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
slẹzę̑n, f. = 1. slezena, Jan.
1. slẹzę̑na, f. 1) die Milz, Dict.- Mik., Guts., Mur., V.-Cig., Met., DZ., Erj. (Som., Ž.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) = 1. slezenica, die Milzsucht, V.-Cig.; — (solzȇna, Lašče- Erj. [Torb.], slázena [ nam. solzena], Kor.- Erj. [Torb.], suzȃna, Rib.- Mik.).
2. slẹzę̑na, f. das Pappelkraut, die Malve (malva), Cig., C., Medv. (Rok.); — prim. slez.
slẹzę̑nast, adj. = slezeničen, Cig.
1. slẹzę̑nica, f. 1) dem. 1. slezena; die Milz, Mur.; — 2) slẹzeníca, die Milzsucht, Cig., Jan.
2. slẹzę̑nica, f. das Schneewasser, Rez.- C.; — prim. slezeti.
slẹzeníčən, -čna, adj. milzsüchtig, Cig.
slẹzenı̑čnik, m. das Milzkraut, Jan.
slẹzę̑nọ, n. = 1. slezena, die Milz, Meg., Alas., Jan., Celovška ok.; (slazánọ, Rož.- Kres).
slẹzẹ́ti, -ím, vb. impf. = slizeti, sluzeti, langsam tröpfelnd fließen: med slezi, C.; — rinnen: sod slezi, C.

83.387 83.487 83.587 83.687 83.787 83.887 83.987 84.087 84.187 84.287

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA