Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (83.587-83.686)
-
skrǫ́žiti, -im, vb. pf. rund machen, abrunden, Mur., Cig.; skrožena cesta, eine gewundene Straße, C.; — arrondieren, C.; — s. se, sich im Kreise ansammeln: smeti se skrožijo v rešetu nad zrnjem pri občinjavanju, Slc.
-
skrpáčiti, -ȃčim, vb. pf. = skrpariti, Z.
-
skŕpanica, f. die Stoppelei, Jan.
-
skrpanína, f. das Flickwerk, C.
-
skrpáriti, -ȃrim, vb. pf. zusammenflicken; — zusammenpfuschen.
-
skŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. zusammenflicken; ves skrpan hodi, Z.; — ( fig.) zusammenstoppeln, zusammenschmieren, Cig.
-
skrpúcati, -ȗcam, vb. pf. zusammenflicken, Cig.; — ( fig.) zusammenstoppeln, zusammenpfuschen, Cig. (T.), SlN.
-
skrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. herabbürsten, wegbürsten.
-
skŕtati, -am, vb. impf. = škrtati, knirschen: z zobmi skrtati, Zv.; — divji petelin jame "skrtati", potem "poči" in "prevrže" in na zadnje "zabrusi" — pravijo lovci, SlN.
-
skrtúljiti, -ȗljim, vb. pf. zusammenkrümmen, C.; — s. se, zusammenschrumpfen: če se mokri črevlji hitro posuše, skrtuljijo se, Savinska dol.
-
skručenína, f. etwas Gekrümmtes, C.
-
skrúčiti, -im, vb. pf. krümmen, C.; s se, krumm werden, C., Z.
-
skrúkniti se, -krȗknem se, vb. pf. zusammensinken, C.
-
skrȗmba, f. der Greuel, Meg.; — pl. skrumbe, ekelhafte Geschwüre, der Grind, Mur., Cig.
-
skrȗmbast, adj. voll ekelhafter Geschwüre, grindig, Mur., Cig.
-
skrȗn, skrúna, adj. unrein, befleckt, makelig, abscheulich, Dict., Jan., C., Krelj; skrune reči, skruni darovi, Dalm.; skruna kača, Schönl.; — schnöde, verächtlich, Meg., Alas.
-
skrȗna, f. der Makel, Cig., Fr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — ein krankhafter Ausschlag, C.; der Grind, Bes.
-
skrȗncati, -am, vb. pf. = kruljav postati: vol mi je skruncal, Polj.; ( nam. vzk-); — prim. kručiti.
-
skrȗnež, m. ein unreiner Mensch, Mik.
-
skruníłən, -łna, adj. befleckend, entehrend, Jan.
-
skrunílọ, n. das Contagium, Cig.
-
skrunı̑telj, m. der Beflecker, der Schänder, SlN.
-
skrúniti, -im, vb. impf. verunreinigen, Jan., Ravn.- M.; — beflecken, schänden, verunehren, entweihen, Cig., Jan., nk.; vi se skrunite na potih vaših očetov, Dalm.; — rod s., Blutschande treiben, Cig.
-
skrúnja, f. der Fleck, der Makel, C.
-
skrúnjenje, n. das Beflecken, das Schänden, die Entweihung, Jan.
-
skrunóba, f. 1) die Unreinigkeit, der Unflat, Dict., C.; proč vreči kaj kakor skrunobo, Dalm.; — 2) die Schandthat, Dalm.; — 3) das Ungeziefer, Mariborska ok.- C., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — 4) das Miasma, Cig.
-
skrunóbən, -bna, adj. unflätig, Jan.
-
skrȗšen, adj. ( part.) zerknirscht, Cig.; skrušeno srce, C.; — rus.
-
skŕzati, -am, vb. impf. den Laut, der beim Schneiden mit der Schere gehört wird, erzeugen, Z.
-
skržȃbəc, -bca, m. die Fledermaus, Hal.- C.
-
skržačíca, f. = skržad (cicada orni), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
-
skržȃd, m. die Manacicade (cicada orni), Erj. (Ž.), Štrek., Goriška ok., Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
-
skržák, m. die Singcicade (cicada plebeia), Alas., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
-
skržàt, -áta, m. 1) die Singcicade (cicada plebeia), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — 2) die Charfreitagratsche, Senožeče (Kras)- Erj. (Torb.), Glas.
-
skržatíca, f. das Cicadenweibchen, Štrek.
-
skȓžək, -žka, m. 1) = skrček, hrček, der Hamster, V.-Cig., Jan.; — 2) die Flussmuschel (unio pictorum), Gradišče (na Ipavi)- Erj. (Torb.).
-
skŕžən, -žna, adj. Kiemen-: skȓžni poklopec, der Kiemendeckel, Cig. (T.); skržna duplina, die Kiemenhöhle (des Krebses), Erj. (Izb. sp.).
-
skržetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zirpen, Z.
-
skržolíca, f. das Habichtskraut (hieracium), Z., Šol., Medv. (Rok.).
-
skubáč, m. der Haarraufer, das Raufholz (bei den Weißgerbern), Cig.
-
skubáča, f. = rovnica, die Reute, Jan.
-
skubačíca, f. die Rupferin, vzhŠt.
-
skȗbəc, -bca, m. der Rupfer, Cig., Jan.
-
skubeníca, f. die Raufwolle, Cig.
-
skubenína, f. das Pflücksel, Cig.
-
skúbenje, n. das Rupfen; s. gosi, die Raufe der Gänse, Cig.
-
skȗbež, m. 1) das Ausraufen (der Haare), Habd.- Mik.; — 2) = trebež, krčevina, das Gereut, Jan.
-
skubíca, f. die Rupferin, Cig.
-
skúbiti, -im, vb. impf., Z., vzhŠt., pogl. skubsti.
-
skúbsti, skúbem, vb. impf. rupfen: ptico, perje s.; s. si iz glave lase, Pjk. (Črt.); sukno s. (noppen), Cig.; — ( fig.) s. koga, jemanden rupfen (= nach und nach um das Seinige bringen), Cig.
-
skúcati, -am, vb. impf. = šepati in pocencavati, BlKr.- DSv.
-
skúčati, -ím, vb. impf. ächzen, winseln, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
-
skúčiti, -im, vb. pf. beugen: s. vrat, Zora; — s. se, niederkauern, Z.
-
skȗha, f. 1) etwas Gekochtes, Mur.; eine gekochte Speise, C., ogr.- Valj. (Rad); nič skuhe ne dobijo, samo kruha in vina, jvzhŠt.; — das gekochte Schweinefutter, C.; — 2) soviel einmal gekocht wird, das Gericht: graha še za dve skuhi imamo, Št.- C.
-
skúhati, -ȗham, vb. pf. gar kochen, abkochen, kochen; mleko si s.; trikrat klobaso skuha, potlej jo proda (o skopuhu), Cig.; kar si je skuhal, naj pa jẹ́ = was er sich eingebrockt, mag er auch essen, Cig.; — ausbrauen, Cig., Jan.; s. ol, Cig.; — ( fig.) aushecken, Cig.; nekaj so gotovo skuhali na shodu, jvzhŠt.; s. se, sich entspinnen, Cig.; nekaj se bo skuhalo iz tega, jvzhŠt.; — verdauen, Mur., Cig.; verbrennen (vom starken Reif), Cig.; — (einen Meiler) niederkohlen, V.-Cig.
-
skújati se, -am se, vb. pf. zu schmollen anfangen, schmollend von einem Versprechen oder einem sonstigen Vorhaben zurücktreten, untreu werden; vsi povabljenci so prišli, nobeden se ni skujal; kralj obljubi ljudstvo spustiti: kadar pa šiba odjenja, se kralj spet skuja, Ravn.- Valj. (Rad); — das Nest verlassen (vom Vogelweibchen), Cig., C.
-
skȗka, f. = skunkač (?): skuke, krohalnice in druge ostudne žabe, LjZv.; — prim. skučati.
-
skȗla, f. 1) = tvor, ulje, ogrc (ako je gnojen), Vas Krn- Erj. (Torb.); — das Zahngeschwür, Cig., C., Št.- Štrek. (LjZv.); — ein Geschwür am Halse der Pferde, C.; — ein Geschwür in der Klauenspalte der Rinder, Z.; — eine Hitzblatter, Rez.- Baud.; — eine Art Ausschlag, Tolm.; — 2) = krasta, die Wundenkruste, die Narbe, C., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.
-
skȗləc, -lca, m. 1) der Tropfstein, der Stalaktit, Z.; — der Drüsenstein, Z.; — 2) neka zel: der Steinbruch (saxifraga), Z.; (ščulec, Medv. [Rok.]).
-
skȗlica, f. dem. skula; 1) ein kleiner Abscess, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — die Hitzblatter, C.; — 2) die flaschenförmige Erweiterung eines Bogenganges im Ohr, die Ampulle (ampulla), Erj. (Som.).
-
skulíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
-
skulptūra, f. kiparstvo, die Sculptur.
-
skumati, -am, vb. impf. 1) tiho, nerazumljivo svojo željo razodevati, Fr.- C.; — 2) argwöhnen, Pohl.; s. koga, jemanden beargwöhnen, Vod. (Izb. sp.); — prim. skomati, skomukati.
-
skȗmrati, -am, vb. pf. = shujšati, mager werden, Cig., Polj., Št.
-
skumrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = skumrati, Jan.; = posušiti se: deblo je skumrnelo, Glas.
-
skȗnkač, m. die Unke, Valj. (Rad).
-
skȗnkačəc, -čca, m. der Laubfrosch (rana calamita), Valj. (Rad).
-
skȗnkati, -am, vb. impf. jammern, Ščav.; — prim. skučati.
-
skùp, skúpa, m. der Inbegriff (complexus), ( phil.), Cig. (T.).
-
skùp, adv. zusammen; vsi s., alle miteinander, Mur., Cig.; — iz: vzkup, Levst. (Sl. Spr.).
-
skȗpaj, adv. zusammen; s. biti; s. kositi; s. imeti kaj s kom; vsi s., alle miteinander.
-
skupčàn, -ána, m. skupčani so skupni posestniki kakega zemljišča, pos. pašnikov, Ig (Dol.), Notr.
-
skȗpčati, -am, vb. pf. zusammenhäufeln, aufhäufeln, M., Z.
-
skȗpčinski, adj. zum gemeinsamen Besitz gehörig, C., Notr.
-
skúpčiti, -kȗpčim, vb. pf. concentrieren: s. se, sich concentrieren, Jan.
-
skȗpək, -pka, m. die Gruppe, Jan., C.; s. zemljišč, ein Grundcomplex, Cig., Jan.; — das Aggregat, Cig.
-
skúpən, -pna, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich, Gesammt-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; skupna molitev, Z.; skupno prebivanje, das Zusammenwohnen, C.; skupna svota, die Gesammtsumme, Cig. (T.); collectiv, cumulativ, Cig., Jan., Cig. (T.); skupno ime, das Collectivum ( gramm.), Cig. (T.); skupni pojem, der Collectivbegriff, Cig. (T.).
-
skupína, f. die Gruppe, Jan., Cig. (T.), C., DZ., Cel. (Ar.), nk.
-
skupínoma, adv. gruppenweise, Jan. (H.).
-
1. skupíti, -ím, vb. pf. zusammenhäufeln, versammeln, sammeln, Cig., Jan.; s. se, sich zusammenrotten, sich ansammeln, Cig., Jan.
-
2. skúpiti, -im, vb. pf. durch Verkauf lösen; pogl. izkupiti.
-
skúpljanje, n. das Sammeln: s. vojakov, Cig.
-
1. skúpljati, -am, vb. impf. ad 1. skupiti; häufen, sammeln, Cig.; s. se, sich sammeln, Cig., Zora.
-
2. skúpljati, -am, vb. impf. = skupljavati, Mur.
-
skȗpnik, m. der Mitbenützer, der Miteigenthümer: skupnika sta n. pr. dva, ki imata v eni kleti skupaj vino, C., ali če dva svoja vola vkup vprežeta, C.
-
skúpnost, f. 1) die Gemeinsamkeit, nk.; — 2) die Gesammtheit, Cig., Jan.; das Ensemble, Jan., Cig. (T.); — 3) der Aggregatzustand, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
-
skȗpoma, adv. haufenweise, C.; čebele skupoma domov lete, če se kaka nevihta bliža, Por.; gruppenweise, Jan.
-
skȗpščina, f. 1) die Körperschaft, die Corporation, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — 2) die Versammlung, Jan.; s. ljudskih učiteljev, DZ.; ( prim. hs. skupština).
-
skurbáti se, -ȃm se, vb. pf. = izkurbati se.
-
skúrən, -rna, adj. abscheulich, schändlich, Guts., Cig., Jan., nad Mariborom- C.; ( nam. skrun?).
-
skȗrh, m. = škurh, Z.
-
skúriti, -im, vb. pf. durch Brennen verbrauchen, verheizen, Mur.
-
skȗrš, m., Cig., Jan., Tuš. (R.), pogl. skoriš, oskoriš.
-
skúštrati, -am, vb. pf. = razkuštrati, Jan. (H.).
-
skȗt, m. der Ekel, C.; nekak skut čutim, Notr.
-
1. skúta, f. der Ekel, C.; s. me sili, es ist mir übel (zum Erbrechen), Jan., C.
-
2. skúta, f. das Meiden des väterlichen Haufes (aus Trotz): na skuto iti, na skuti biti, sich außerhalb des Hauses herumtreiben, SlGor.- C.; — das Meiden des Nestes (vom Vogelweibchen), C.
-
3. skúta, f. 1) der Topfen, der Quark, der Streichkäse (die käsigen Bestandtheile der Milch, nach Abscheidung der Molken), Cig., Jan., Rez.- C., Mik., Štrek., DZ., Notr., Gor., Tolm.; iz zagrizenega mleka je dobra skuta ali mohat, maže se na kruh, Ravn.; — 2) die geronnene Biestmilch, Cig., C., Valj. (Rad), Savinska dol., Gor., Dol.; — 3) eine Art Brei, Dol.- Mik.; — 4) der noch milchichte Kern der unreifen Haselnüsse, Z.; — prim. it. scotta, stvn. scotto, avstr.-nem. Schotten, Mik. (Et.).
-
skútast, adj. topfenartig, quarkig, Cig., Jan.
-
skútati se, -am se, vb. impf. = skitati se, SlGor.- C.
83.087 83.187 83.287 83.387 83.487 83.587 83.687 83.787 83.887 83.987
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani