Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (83.587-83.686)

  1. skrǫ́žiti, -im, vb. pf. rund machen, abrunden, Mur., Cig.; skrožena cesta, eine gewundene Straße, C.; — arrondieren, C.; — s. se, sich im Kreise ansammeln: smeti se skrožijo v rešetu nad zrnjem pri občinjavanju, Slc.
  2. skrpáčiti, -ȃčim, vb. pf. = skrpariti, Z.
  3. skŕpanica, f. die Stoppelei, Jan.
  4. skrpanína, f. das Flickwerk, C.
  5. skrpáriti, -ȃrim, vb. pf. zusammenflicken; — zusammenpfuschen.
  6. skŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. zusammenflicken; ves skrpan hodi, Z.; — ( fig.) zusammenstoppeln, zusammenschmieren, Cig.
  7. skrpúcati, -ȗcam, vb. pf. zusammenflicken, Cig.; — ( fig.) zusammenstoppeln, zusammenpfuschen, Cig. (T.), SlN.
  8. skrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. herabbürsten, wegbürsten.
  9. skŕtati, -am, vb. impf. = škrtati, knirschen: z zobmi skrtati, Zv.; — divji petelin jame "skrtati", potem "poči" in "prevrže" in na zadnje "zabrusi" — pravijo lovci, SlN.
  10. skrtúljiti, -ȗljim, vb. pf. zusammenkrümmen, C.; — s. se, zusammenschrumpfen: če se mokri črevlji hitro posuše, skrtuljijo se, Savinska dol.
  11. skručenína, f. etwas Gekrümmtes, C.
  12. skrúčiti, -im, vb. pf. krümmen, C.; s se, krumm werden, C., Z.
  13. skrúkniti se, -krȗknem se, vb. pf. zusammensinken, C.
  14. skrȗmba, f. der Greuel, Meg.; — pl. skrumbe, ekelhafte Geschwüre, der Grind, Mur., Cig.
  15. skrȗmbast, adj. voll ekelhafter Geschwüre, grindig, Mur., Cig.
  16. skrȗn, skrúna, adj. unrein, befleckt, makelig, abscheulich, Dict., Jan., C., Krelj; skrune reči, skruni darovi, Dalm.; skruna kača, Schönl.; — schnöde, verächtlich, Meg., Alas.
  17. skrȗna, f. der Makel, Cig., Fr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — ein krankhafter Ausschlag, C.; der Grind, Bes.
  18. skrȗncati, -am, vb. pf. = kruljav postati: vol mi je skruncal, Polj.; ( nam. vzk-); — prim. kručiti.
  19. skrȗnež, m. ein unreiner Mensch, Mik.
  20. skruníłən, -łna, adj. befleckend, entehrend, Jan.
  21. skrunílọ, n. das Contagium, Cig.
  22. skrunı̑telj, m. der Beflecker, der Schänder, SlN.
  23. skrúniti, -im, vb. impf. verunreinigen, Jan., Ravn.- M.; — beflecken, schänden, verunehren, entweihen, Cig., Jan., nk.; vi se skrunite na potih vaših očetov, Dalm.; — rod s., Blutschande treiben, Cig.
  24. skrúnja, f. der Fleck, der Makel, C.
  25. skrúnjenje, n. das Beflecken, das Schänden, die Entweihung, Jan.
  26. skrunóba, f. 1) die Unreinigkeit, der Unflat, Dict., C.; proč vreči kaj kakor skrunobo, Dalm.; — 2) die Schandthat, Dalm.; — 3) das Ungeziefer, Mariborska ok.- C., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — 4) das Miasma, Cig.
  27. skrunóbən, -bna, adj. unflätig, Jan.
  28. skrȗšen, adj. ( part.) zerknirscht, Cig.; skrušeno srce, C.; — rus.
  29. skŕzati, -am, vb. impf. den Laut, der beim Schneiden mit der Schere gehört wird, erzeugen, Z.
  30. skržȃbəc, -bca, m. die Fledermaus, Hal.- C.
  31. skržačíca, f. = skržad (cicada orni), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
  32. skržȃd, m. die Manacicade (cicada orni), Erj. (Ž.), Štrek., Goriška ok., Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  33. skržák, m. die Singcicade (cicada plebeia), Alas., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
  34. skržàt, -áta, m. 1) die Singcicade (cicada plebeia), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — 2) die Charfreitagratsche, Senožeče (Kras)- Erj. (Torb.), Glas.
  35. skržatíca, f. das Cicadenweibchen, Štrek.
  36. skȓžək, -žka, m. 1) = skrček, hrček, der Hamster, V.-Cig., Jan.; — 2) die Flussmuschel (unio pictorum), Gradišče (na Ipavi)- Erj. (Torb.).
  37. skŕžən, -žna, adj. Kiemen-: skȓžni poklopec, der Kiemendeckel, Cig. (T.); skržna duplina, die Kiemenhöhle (des Krebses), Erj. (Izb. sp.).
  38. skržetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zirpen, Z.
  39. skržolíca, f. das Habichtskraut (hieracium), Z., Šol., Medv. (Rok.).
  40. skubáč, m. der Haarraufer, das Raufholz (bei den Weißgerbern), Cig.
  41. skubáča, f. = rovnica, die Reute, Jan.
  42. skubačíca, f. die Rupferin, vzhŠt.
  43. skȗbəc, -bca, m. der Rupfer, Cig., Jan.
  44. skubeníca, f. die Raufwolle, Cig.
  45. skubenína, f. das Pflücksel, Cig.
  46. skúbenje, n. das Rupfen; s. gosi, die Raufe der Gänse, Cig.
  47. skȗbež, m. 1) das Ausraufen (der Haare), Habd.- Mik.; — 2) = trebež, krčevina, das Gereut, Jan.
  48. skubíca, f. die Rupferin, Cig.
  49. skúbiti, -im, vb. impf., Z., vzhŠt., pogl. skubsti.
  50. skúbsti, skúbem, vb. impf. rupfen: ptico, perje s.; s. si iz glave lase, Pjk. (Črt.); sukno s. (noppen), Cig.; — ( fig.) s. koga, jemanden rupfen (= nach und nach um das Seinige bringen), Cig.
  51. skúcati, -am, vb. impf. = šepati in pocencavati, BlKr.- DSv.
  52. skúčati, -ím, vb. impf. ächzen, winseln, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  53. skúčiti, -im, vb. pf. beugen: s. vrat, Zora; — s. se, niederkauern, Z.
  54. skȗha, f. 1) etwas Gekochtes, Mur.; eine gekochte Speise, C., ogr.- Valj. (Rad); nič skuhe ne dobijo, samo kruha in vina, jvzhŠt.; — das gekochte Schweinefutter, C.; — 2) soviel einmal gekocht wird, das Gericht: graha še za dve skuhi imamo, Št.- C.
  55. skúhati, -ȗham, vb. pf. gar kochen, abkochen, kochen; mleko si s.; trikrat klobaso skuha, potlej jo proda (o skopuhu), Cig.; kar si je skuhal, naj pa jẹ́ = was er sich eingebrockt, mag er auch essen, Cig.; — ausbrauen, Cig., Jan.; s. ol, Cig.; — ( fig.) aushecken, Cig.; nekaj so gotovo skuhali na shodu, jvzhŠt.; s. se, sich entspinnen, Cig.; nekaj se bo skuhalo iz tega, jvzhŠt.; — verdauen, Mur., Cig.; verbrennen (vom starken Reif), Cig.; — (einen Meiler) niederkohlen, V.-Cig.
  56. skújati se, -am se, vb. pf. zu schmollen anfangen, schmollend von einem Versprechen oder einem sonstigen Vorhaben zurücktreten, untreu werden; vsi povabljenci so prišli, nobeden se ni skujal; kralj obljubi ljudstvo spustiti: kadar pa šiba odjenja, se kralj spet skuja, Ravn.- Valj. (Rad); — das Nest verlassen (vom Vogelweibchen), Cig., C.
  57. skȗka, f. = skunkač (?): skuke, krohalnice in druge ostudne žabe, LjZv.; — prim. skučati.
  58. skȗla, f. 1) = tvor, ulje, ogrc (ako je gnojen), Vas Krn- Erj. (Torb.); — das Zahngeschwür, Cig., C., Št.- Štrek. (LjZv.); — ein Geschwür am Halse der Pferde, C.; — ein Geschwür in der Klauenspalte der Rinder, Z.; — eine Hitzblatter, Rez.- Baud.; — eine Art Ausschlag, Tolm.; — 2) = krasta, die Wundenkruste, die Narbe, C., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  59. skȗləc, -lca, m. 1) der Tropfstein, der Stalaktit, Z.; — der Drüsenstein, Z.; — 2) neka zel: der Steinbruch (saxifraga), Z.; (ščulec, Medv. [Rok.]).
  60. skȗlica, f. dem. skula; 1) ein kleiner Abscess, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — die Hitzblatter, C.; — 2) die flaschenförmige Erweiterung eines Bogenganges im Ohr, die Ampulle (ampulla), Erj. (Som.).
  61. skulíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  62. skulptūra, f. kiparstvo, die Sculptur.
  63. skumati, -am, vb. impf. 1) tiho, nerazumljivo svojo željo razodevati, Fr.- C.; — 2) argwöhnen, Pohl.; s. koga, jemanden beargwöhnen, Vod. (Izb. sp.); — prim. skomati, skomukati.
  64. skȗmrati, -am, vb. pf. = shujšati, mager werden, Cig., Polj., Št.
  65. skumrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = skumrati, Jan.; = posušiti se: deblo je skumrnelo, Glas.
  66. skȗnkač, m. die Unke, Valj. (Rad).
  67. skȗnkačəc, -čca, m. der Laubfrosch (rana calamita), Valj. (Rad).
  68. skȗnkati, -am, vb. impf. jammern, Ščav.; — prim. skučati.
  69. skùp, skúpa, m. der Inbegriff (complexus), ( phil.), Cig. (T.).
  70. skùp, adv. zusammen; vsi s., alle miteinander, Mur., Cig.; — iz: vzkup, Levst. (Sl. Spr.).
  71. skȗpaj, adv. zusammen; s. biti; s. kositi; s. imeti kaj s kom; vsi s., alle miteinander.
  72. skupčàn, -ána, m. skupčani so skupni posestniki kakega zemljišča, pos. pašnikov, Ig (Dol.), Notr.
  73. skȗpčati, -am, vb. pf. zusammenhäufeln, aufhäufeln, M., Z.
  74. skȗpčinski, adj. zum gemeinsamen Besitz gehörig, C., Notr.
  75. skúpčiti, -kȗpčim, vb. pf. concentrieren: s. se, sich concentrieren, Jan.
  76. skȗpək, -pka, m. die Gruppe, Jan., C.; s. zemljišč, ein Grundcomplex, Cig., Jan.; — das Aggregat, Cig.
  77. skúpən, -pna, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich, Gesammt-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; skupna molitev, Z.; skupno prebivanje, das Zusammenwohnen, C.; skupna svota, die Gesammtsumme, Cig. (T.); collectiv, cumulativ, Cig., Jan., Cig. (T.); skupno ime, das Collectivum ( gramm.), Cig. (T.); skupni pojem, der Collectivbegriff, Cig. (T.).
  78. skupína, f. die Gruppe, Jan., Cig. (T.), C., DZ., Cel. (Ar.), nk.
  79. skupínoma, adv. gruppenweise, Jan. (H.).
  80. 1. skupíti, -ím, vb. pf. zusammenhäufeln, versammeln, sammeln, Cig., Jan.; s. se, sich zusammenrotten, sich ansammeln, Cig., Jan.
  81. 2. skúpiti, -im, vb. pf. durch Verkauf lösen; pogl. izkupiti.
  82. skúpljanje, n. das Sammeln: s. vojakov, Cig.
  83. 1. skúpljati, -am, vb. impf. ad 1. skupiti; häufen, sammeln, Cig.; s. se, sich sammeln, Cig., Zora.
  84. 2. skúpljati, -am, vb. impf. = skupljavati, Mur.
  85. skȗpnik, m. der Mitbenützer, der Miteigenthümer: skupnika sta n. pr. dva, ki imata v eni kleti skupaj vino, C., ali če dva svoja vola vkup vprežeta, C.
  86. skúpnost, f. 1) die Gemeinsamkeit, nk.; — 2) die Gesammtheit, Cig., Jan.; das Ensemble, Jan., Cig. (T.); — 3) der Aggregatzustand, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  87. skȗpoma, adv. haufenweise, C.; čebele skupoma domov lete, če se kaka nevihta bliža, Por.; gruppenweise, Jan.
  88. skȗpščina, f. 1) die Körperschaft, die Corporation, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — 2) die Versammlung, Jan.; s. ljudskih učiteljev, DZ.; ( prim. hs. skupština).
  89. skurbáti se, -ȃm se, vb. pf. = izkurbati se.
  90. skúrən, -rna, adj. abscheulich, schändlich, Guts., Cig., Jan., nad Mariborom- C.; ( nam. skrun?).
  91. skȗrh, m. = škurh, Z.
  92. skúriti, -im, vb. pf. durch Brennen verbrauchen, verheizen, Mur.
  93. skȗrš, m., Cig., Jan., Tuš. (R.), pogl. skoriš, oskoriš.
  94. skúštrati, -am, vb. pf. = razkuštrati, Jan. (H.).
  95. skȗt, m. der Ekel, C.; nekak skut čutim, Notr.
  96. 1. skúta, f. der Ekel, C.; s. me sili, es ist mir übel (zum Erbrechen), Jan., C.
  97. 2. skúta, f. das Meiden des väterlichen Haufes (aus Trotz): na skuto iti, na skuti biti, sich außerhalb des Hauses herumtreiben, SlGor.- C.; — das Meiden des Nestes (vom Vogelweibchen), C.
  98. 3. skúta, f. 1) der Topfen, der Quark, der Streichkäse (die käsigen Bestandtheile der Milch, nach Abscheidung der Molken), Cig., Jan., Rez.- C., Mik., Štrek., DZ., Notr., Gor., Tolm.; iz zagrizenega mleka je dobra skuta ali mohat, maže se na kruh, Ravn.; — 2) die geronnene Biestmilch, Cig., C., Valj. (Rad), Savinska dol., Gor., Dol.; — 3) eine Art Brei, Dol.- Mik.; — 4) der noch milchichte Kern der unreifen Haselnüsse, Z.; — prim. it. scotta, stvn. scotto, avstr.-nem. Schotten, Mik. (Et.).
  99. skútast, adj. topfenartig, quarkig, Cig., Jan.
  100. skútati se, -am se, vb. impf. = skitati se, SlGor.- C.

   83.087 83.187 83.287 83.387 83.487 83.587 83.687 83.787 83.887 83.987  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA