Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (83.487-83.586)

  1. skrę́ta, f. neko jabolko, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.).
  2. skrę́tati, -am, vb. impf. ad skreniti; biegen, Mik.
  3. skŕganje, n. das Gezirp, Jan. (H.).
  4. skȓgar, -rja, m. polži skrgarji, die Kiemenschnecken, Cig. (T.).
  5. skŕgati, -gam, -žem, vb. impf. zirpen: skržak skrže, C.
  6. skŕge, f. pl. = škrge, die Kiemen (branchiae), Cig. (T.).
  7. skrgonǫ̑žəc, -žca, m. skrgonožci, Kiemenfüßer ( zool.), Cig. (T.).
  8. skrgútati, -am, vb. impf. = škrgutati, knarren, C.
  9. skȓha, f. die Scharte: ( fig.) skrho napraviti, eine Sache verderben, Svet. (Rok.).
  10. skrhanína, f. die Scharte (an einer Schneide), Cig.
  11. skŕhanost, f. die Schartigkeit, Cig.
  12. skŕhati, -am, vb. pf. schartig machen; nož, sekiro s.; skrhan nož, ein schartiges Messer; pero s., die Feder abnützen, Cig.; — verderben; ceno, račun, veselje komu s., Cig.; srečo komu skrhati, sreča se mu je skrhala, Cig.; — besedo s., das Wort brechen, ZgD.; — s. se, von einem Vorhaben abstehen, Z.
  13. skrhetáti, -ȃm, vb. pf. = skrhati, Ahac.- M.
  14. skrhljáti, -ȃm, vb. pf. = v krhlje razrezati, Z.; — zerbröckeln, Jan., C.
  15. skŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. schartig machen, M., C.; — verletzen, Jarn.- M., C.; — s. besedo, das Wort brechen, C.; — s. se, alt, schwach werden, C.; — s. se, von einer Arbeit oder einem Versprechen abstehen, C.
  16. 1. skríčati, -ím, vb. pf. durch Schreien versammeln.
  17. 2. skríčati, -ím, vb. pf. = zakričati, aufschreien: Kaj si tak milo skričala? Npes.-Vraz; ( nam. vzk-).
  18. skrı̑čək, -čka, m. = hrček, der Hamster, Cig., Jan., Zv.
  19. skričič, m. = taščica, das Rothkehlchen, C.
  20. skríka, f. der Blaufalke (falco aesalon), Z.; ("škrika", Frey. [F.]).
  21. skríkniti, -krı̑knem, vb. pf. = zakričati, Z., Zora; veselo si s., Danj. (Posv. p.); ( nam. vzk-).
  22. skríł, skríli, f. 1) der Schiefer, die Schieferplatte, V.-Cig., Jan., Levst. (Pril.); — 2) die Steinplatte, Levst. (Cest.), Rez.- Baud.; — 3) die obere Ofenplatte, die Ofendecke, Z.; na skrili (= na peči) ležati, Kr.; — 4) ledena s., die Eisscholle, Cig., Jan.
  23. skríla, f. die Steinplatte, Z.; — der Quaderstein, C.; — pogl. skril 2).
  24. skrı̑lar, -rja, m. der Schieferhauer, Cig.
  25. skrílast, adj. schiefericht, Cig.; — schieferig, C., Z.
  26. skrı̑łčica, f. dem. skril; eine kleine Schieferplatte: eine kleine Platte, (škr-) Dict.
  27. skríliti se, -im se, vb. impf. sich schiefern, Cig. (T.).
  28. skrı̑łnat, adj. schieferig, Cig., Jan.
  29. skrínja, * f. die Truhe, die Lade, Cig., Jan., Dalm., Jsvkr.- Valj. (Rad), Burg., nk.; — prim. stvn. scrini, Schrein, Mik. (Et.).
  30. skrípəc, -pca, m. 1) das Gelenk, Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Glied, Ben.- C.; — 2) der Kloben in der Rolle ( mech.), Cig. (T.); — der Flaschenzug, Lašče- Erj. (Torb.); — v skripcẹ́h biti, in Verlegenheit sein, dekleta so vsa na skripceh = vse žive in po koncu so, Erj. (Torb.); — prim. škripec.
  31. skripèt, -pę́ta, m. das Geknirsch, C.
  32. skrı̑špati, -am, vb. pf. narbig machen: skrišpano usnje, das Narbenleder, Cig.
  33. skríti, -krı̑jem, vb. pf. verstecken, verbergen; s. se, sich verstecken, sich verbergen; košuta se je lovcem ( vor den Jägern) skrila, Met.; v zatišju severju in burji skrit, Levst. (Beč.); s. se v goščavo, v gozd, in das Dickicht, in den Wald sich begeben, um sich dort zu verstecken; — skrit, verschlossen, zurückhaltend, Cig. (T.).
  34. skrítje, n. die Verbergung, Cig.
  35. skrı̑tost, f. die Verborgenheit; — die Verschlossenheit, die Zurückhaltung, Cig.
  36. skrižȃł, f. die Tabelle, h. t.- Cig. (T.), DZ.; slovnica na skrižali, eine Grammatik in Tabellen, Navr. (Kop. sp.); — stsl.
  37. skrižȃłka, f. = skrižal, Žnid.
  38. skrížati, -am, vb. pf. s. vole v jarmu = skrižema jih pripreči (vertauschen), C.
  39. skrı̑žema, adv. kreuzweise, Mur., C., Mik.; s. se bliska, Danj. (Posv. p.).
  40. skrížən, -žna, adj. kar je skrižema: skrı̑žni oblok, der Kreuzbogen, Jan.
  41. skrı̑žka, f. = križka, das Fensterkreuz, ogr.- Valj. (Rad).
  42. skrı̑žnica, f. die Tabelle, Vrt.
  43. skȓka, f. das Bitterkraut (picris hieracioides), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  44. skȓkljič, m. = škrat, (skr̀kljič) Podkrnci- Erj. (Torb.).
  45. skŕkniti, -kȓknem, vb. pf. zusammenschrumpfen, Erj. (Torb.); — erharten, Cig.; gerinnen, C.; = s. se: jajce, mast, voda se skrkne, BlKr.; — prim. 2. krčiti.
  46. skrknjenína, f. das Gerinsel, Cig. (T.).
  47. skrkòt, -óta, m. = usehlo stebelce, uvela zel (tudi: skrkǫ̑t, f.), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  48. skȓł, -lı̑, f. = skril, 1) die Schieferplatte, die Steinplatte, Cig., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); hribina se kolje v skrli, Erj. (Min.); — 2) die Eisscholle, C.; skrl za skrljo poka in se drevi po reki, Vrt.
  49. skŕla, f. = skrila, die Schieferplatte, GBrda; die Steinplatte, Štrek.
  50. skrlȃt, m. = škrlat, der Purpur, Cig.; rdeč kakor s., cochenillroth, Erj. (Min.).
  51. skrlȃtən, -tna, adj. = škrlaten, Purpur-, Cig.
  52. skrlíca, f. die Steinplatte, Erj. (Izb. sp.); — prim. skrl, skril.
  53. skrljáti, -ȃm, vb. impf. knausern, knicken, Mur.- Cig., Jan.
  54. skȓljəc, -ljca, m. = skrljič, die Lerche, (skrlec) Z.
  55. skrljíca, f. = skrljič, Jan.
  56. skrljìč, -íča, m. die Feldlerche (alauda arvensis), (skr̀ljič) Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
  57. skŕlọ, n. = skril, skrl, Cig., C., Mik.
  58. skrlȗb, m. der Milchrahm, C., Štrek.; — die Kruste, Polj.; die Schneekruste, C.; — pogl. skorlup.
  59. skrlȗp, m. = smetana, Cig., Kras, Ist.- Erj. (Torb.); — die Kruste, die sich an der Oberfläche der Dammerde durch das Austrocknen nach einem Regen bildet, Cig., Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Schmutzkruste: svinjam se dela skrlup po koži, Gor.; — der Schorf, Jan. (H.); — pogl. skorlup.
  60. skrlȗpast, adj. harsch, Cig.
  61. skrlúpiti se, -ȗpim se, vb. impf. sich mit einer Kruste bedecken, Z.
  62. skrlȗpnik, m. skrlupniki = polipi z notranjim čvrstim jedrom, die Rindenkorallen, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  63. skŕmiti, -im, vb. pf. auffüttern, Jan. (H.); ( nam. vzk-).
  64. skȓn, m. das Verderbnis, M.
  65. skȓn, skŕna, adj. 1) verdorben: skrno jajce, Cig., M., KrGora; — 2) scharf, Z.; skrna voda, Z.; — streng, schlimm, C.
  66. skȓnast, adj. karg, Z.; s. skopuh, Cig.
  67. skrnína, f. 1) die Unreinigkeit, der Schmutz, der Wust, Cig.; — 2) der Ansteckungsstoff, Cig.; — 3) die Gelenkkrankheit, die Gicht, Mur., Cig., Jan., C., Bes., ZgD., Soča- Erj. (Torb.), Gor.; — das Rheuma, Jan., SlN., Soča- Erj. (Torb.); s. ljudi trpinči, Cv.
  68. skrnínast, adj. gichtisch, rheumatisch, Mur., Jan.
  69. skŕniti, -im, vb. impf. schmutzen, verunreinigen, C., Z.; pogl. skruniti, skvrniti.
  70. skŕniti, skȓnem, vb. pf. = škrtniti, Z.; — eno skrniti, ein Wort sprechen, Z.
  71. skrnják, m. 1) ein beim Brüten verdorbenes Ei, Cig., C., KrGora; — 2) = skrnina 3), der Gichtschmerz, der Rheumatismus, Jan.
  72. skrnóba, f. 1) der Schmutz, der Unflat, Dict., Cig., C.; — 2) der Ansteckungsstoff, das Miasma, Cig., Jan.; — die Fäulnis, das Verderbnis, M.; — 3) der Grimm, die Wuth, Z., Burg. (Rok.); der Jähzorn, Svet. (Rok.); — psovka jezavemu človeku, KrGora; — 4) die Strenge, C.; die Morosität, Z.; — die Heimtücke, V.-Cig.; — 5) coll. = divja zverina, zapŠt.
  73. skrnóbən, -bna, adj. 1) unflätig, Cig.; — 2) zornmüthig, grimmig, Burg. (Rok.), Svet. (Rok.); skrnobno se maščevati, Nov.; njegovo oko ni še tako skrnobno, vedno je še krotko, Glas.; — 3) heimtückisch, V.-Cig.; skrnobna žival, C.
  74. skrnȏbnež, m. der Grimmige, Burg. (Rok.).
  75. skrnóbnost, f. die Zornmüthigkeit, Burg. (Rok.).
  76. skrǫ̑b, m. 1) sok od koruzne moke, C., Sovinjak ( Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) (po drugih slov. jez.) das Stärkemehl, die Stärke, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  77. skrobár, -rja, m. der Stärkemacher, der Stärkehändler, Cig., Jan.
  78. skrobaríca, f. die Stärkemacherin, Cig.
  79. skrobárnica, f. die Stärkefabrik, Jan., DZ.
  80. skrǫ̑bən, -bna, adj. Stärke-: skrobni cuker, der Stärkezucker, Cig. (T.).
  81. skrobílọ, n. die Stärkemaschine, Cig. (T.).
  82. skrǫ́biti, -im, vb. impf. stärken: perilo s., Cig., Jan.
  83. skrǫ̑bla, f. das Schöllkraut (chelidonium maius), Vrsno (Soška dol.)- Erj. (Torb.).
  84. skrǫ́bljenje, n. das Stärken (der Wäsche), Jan. (H.).
  85. skrobọ̑t, m. = srebot (skrobut, Mik.).
  86. skrobótəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Klenik na Pivki, Kras- Erj. (Torb.).
  87. skrobotína, f. = srobotina, Z.
  88. skròj, skrója, m. verdorbener Schnitt, C.
  89. skrojíti, -ím, vb. pf. 1) zerschneiden, zerreißen, Rez.- Baud., Z.; skrojena obleka, zerrissenes Kleid, C.; — 2) schlecht zuschneiden, C.
  90. skrǫ́mən, -mna, adj. bescheiden, anspruchslos, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; (po drugih slov. jezikih).
  91. skrǫ́mnost, f. die Bescheidenheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. skromen.
  92. skropẹlẹ́ti, -ím, vb. impf. = skropeti, Dol.
  93. skropẹ́ti, -ím, vb. impf. brennend jucken, Z., UčT., Ig (Dol.); roka me skropi, po vsej koži me je skropelo, Lašče- Levst. ( LjZv.).
  94. skrǫ̑pnica, f. die Kriebelmücke, Erj. (Z.).
  95. skrotíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. knotig werden: nit se je skrotičila, Nov.- C.; — prim. skrotovičiti se.
  96. skrotíti, -ím, vb. pf. bezähmen, bewältigen, C.
  97. skrọ̀z, adv., praep. = skoz, C., Zora, Vrt.
  98. skrọ̑zən, -zna, adj. = skozen, hindurchgehend: skrozna luknja v zidu, vzhŠt.
  99. skrǫ̑žək, -žka, m. = tisto slabo zrnje in smeti, ki se krožijo v rešetu, kadar se žito obravnava, Sv. Duh pri Krškem, Lašče- Erj. (Torb.); nav. pl. skrožki, Dol., Notr., vzhŠt.- C.; skrožki in podrešetina, Slc.; — repni skrožki, die runden Scheiben, die beim Schälen der Rüben zuerst ausgeschnitten werden, C.
  100. skrožína, f. die Abrundung, Cig.

   82.987 83.087 83.187 83.287 83.387 83.487 83.587 83.687 83.787 83.887  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA