Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (83.487-83.586)
-
skrę́ta, f. neko jabolko, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.).
-
skrę́tati, -am, vb. impf. ad skreniti; biegen, Mik.
-
skŕganje, n. das Gezirp, Jan. (H.).
-
skȓgar, -rja, m. polži skrgarji, die Kiemenschnecken, Cig. (T.).
-
skŕgati, -gam, -žem, vb. impf. zirpen: skržak skrže, C.
-
skŕge, f. pl. = škrge, die Kiemen (branchiae), Cig. (T.).
-
skrgonǫ̑žəc, -žca, m. skrgonožci, Kiemenfüßer ( zool.), Cig. (T.).
-
skrgútati, -am, vb. impf. = škrgutati, knarren, C.
-
skȓha, f. die Scharte: ( fig.) skrho napraviti, eine Sache verderben, Svet. (Rok.).
-
skrhanína, f. die Scharte (an einer Schneide), Cig.
-
skŕhanost, f. die Schartigkeit, Cig.
-
skŕhati, -am, vb. pf. schartig machen; nož, sekiro s.; skrhan nož, ein schartiges Messer; pero s., die Feder abnützen, Cig.; — verderben; ceno, račun, veselje komu s., Cig.; srečo komu skrhati, sreča se mu je skrhala, Cig.; — besedo s., das Wort brechen, ZgD.; — s. se, von einem Vorhaben abstehen, Z.
-
skrhetáti, -ȃm, vb. pf. = skrhati, Ahac.- M.
-
skrhljáti, -ȃm, vb. pf. = v krhlje razrezati, Z.; — zerbröckeln, Jan., C.
-
skŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. schartig machen, M., C.; — verletzen, Jarn.- M., C.; — s. besedo, das Wort brechen, C.; — s. se, alt, schwach werden, C.; — s. se, von einer Arbeit oder einem Versprechen abstehen, C.
-
1. skríčati, -ím, vb. pf. durch Schreien versammeln.
-
2. skríčati, -ím, vb. pf. = zakričati, aufschreien: Kaj si tak milo skričala? Npes.-Vraz; ( nam. vzk-).
-
skrı̑čək, -čka, m. = hrček, der Hamster, Cig., Jan., Zv.
-
skričič, m. = taščica, das Rothkehlchen, C.
-
skríka, f. der Blaufalke (falco aesalon), Z.; ("škrika", Frey. [F.]).
-
skríkniti, -krı̑knem, vb. pf. = zakričati, Z., Zora; veselo si s., Danj. (Posv. p.); ( nam. vzk-).
-
skríł, skríli, f. 1) der Schiefer, die Schieferplatte, V.-Cig., Jan., Levst. (Pril.); — 2) die Steinplatte, Levst. (Cest.), Rez.- Baud.; — 3) die obere Ofenplatte, die Ofendecke, Z.; na skrili (= na peči) ležati, Kr.; — 4) ledena s., die Eisscholle, Cig., Jan.
-
skríla, f. die Steinplatte, Z.; — der Quaderstein, C.; — pogl. skril 2).
-
skrı̑lar, -rja, m. der Schieferhauer, Cig.
-
skrílast, adj. schiefericht, Cig.; — schieferig, C., Z.
-
skrı̑łčica, f. dem. skril; eine kleine Schieferplatte: eine kleine Platte, (škr-) Dict.
-
skríliti se, -im se, vb. impf. sich schiefern, Cig. (T.).
-
skrı̑łnat, adj. schieferig, Cig., Jan.
-
skrínja, * f. die Truhe, die Lade, Cig., Jan., Dalm., Jsvkr.- Valj. (Rad), Burg., nk.; — prim. stvn. scrini, Schrein, Mik. (Et.).
-
skrípəc, -pca, m. 1) das Gelenk, Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Glied, Ben.- C.; — 2) der Kloben in der Rolle ( mech.), Cig. (T.); — der Flaschenzug, Lašče- Erj. (Torb.); — v skripcẹ́h biti, in Verlegenheit sein, dekleta so vsa na skripceh = vse žive in po koncu so, Erj. (Torb.); — prim. škripec.
-
skripèt, -pę́ta, m. das Geknirsch, C.
-
skrı̑špati, -am, vb. pf. narbig machen: skrišpano usnje, das Narbenleder, Cig.
-
skríti, -krı̑jem, vb. pf. verstecken, verbergen; s. se, sich verstecken, sich verbergen; košuta se je lovcem ( vor den Jägern) skrila, Met.; v zatišju severju in burji skrit, Levst. (Beč.); s. se v goščavo, v gozd, in das Dickicht, in den Wald sich begeben, um sich dort zu verstecken; — skrit, verschlossen, zurückhaltend, Cig. (T.).
-
skrítje, n. die Verbergung, Cig.
-
skrı̑tost, f. die Verborgenheit; — die Verschlossenheit, die Zurückhaltung, Cig.
-
skrižȃł, f. die Tabelle, h. t.- Cig. (T.), DZ.; slovnica na skrižali, eine Grammatik in Tabellen, Navr. (Kop. sp.); — stsl.
-
skrižȃłka, f. = skrižal, Žnid.
-
skrížati, -am, vb. pf. s. vole v jarmu = skrižema jih pripreči (vertauschen), C.
-
skrı̑žema, adv. kreuzweise, Mur., C., Mik.; s. se bliska, Danj. (Posv. p.).
-
skrížən, -žna, adj. kar je skrižema: skrı̑žni oblok, der Kreuzbogen, Jan.
-
skrı̑žka, f. = križka, das Fensterkreuz, ogr.- Valj. (Rad).
-
skrı̑žnica, f. die Tabelle, Vrt.
-
skȓka, f. das Bitterkraut (picris hieracioides), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
-
skȓkljič, m. = škrat, (skr̀kljič) Podkrnci- Erj. (Torb.).
-
skŕkniti, -kȓknem, vb. pf. zusammenschrumpfen, Erj. (Torb.); — erharten, Cig.; gerinnen, C.; = s. se: jajce, mast, voda se skrkne, BlKr.; — prim. 2. krčiti.
-
skrknjenína, f. das Gerinsel, Cig. (T.).
-
skrkòt, -óta, m. = usehlo stebelce, uvela zel (tudi: skrkǫ̑t, f.), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
-
skȓł, -lı̑, f. = skril, 1) die Schieferplatte, die Steinplatte, Cig., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); hribina se kolje v skrli, Erj. (Min.); — 2) die Eisscholle, C.; skrl za skrljo poka in se drevi po reki, Vrt.
-
skŕla, f. = skrila, die Schieferplatte, GBrda; die Steinplatte, Štrek.
-
skrlȃt, m. = škrlat, der Purpur, Cig.; rdeč kakor s., cochenillroth, Erj. (Min.).
-
skrlȃtən, -tna, adj. = škrlaten, Purpur-, Cig.
-
skrlíca, f. die Steinplatte, Erj. (Izb. sp.); — prim. skrl, skril.
-
skrljáti, -ȃm, vb. impf. knausern, knicken, Mur.- Cig., Jan.
-
skȓljəc, -ljca, m. = skrljič, die Lerche, (skrlec) Z.
-
skrljíca, f. = skrljič, Jan.
-
skrljìč, -íča, m. die Feldlerche (alauda arvensis), (skr̀ljič) Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
-
skŕlọ, n. = skril, skrl, Cig., C., Mik.
-
skrlȗb, m. der Milchrahm, C., Štrek.; — die Kruste, Polj.; die Schneekruste, C.; — pogl. skorlup.
-
skrlȗp, m. = smetana, Cig., Kras, Ist.- Erj. (Torb.); — die Kruste, die sich an der Oberfläche der Dammerde durch das Austrocknen nach einem Regen bildet, Cig., Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Schmutzkruste: svinjam se dela skrlup po koži, Gor.; — der Schorf, Jan. (H.); — pogl. skorlup.
-
skrlȗpast, adj. harsch, Cig.
-
skrlúpiti se, -ȗpim se, vb. impf. sich mit einer Kruste bedecken, Z.
-
skrlȗpnik, m. skrlupniki = polipi z notranjim čvrstim jedrom, die Rindenkorallen, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
skŕmiti, -im, vb. pf. auffüttern, Jan. (H.); ( nam. vzk-).
-
skȓn, m. das Verderbnis, M.
-
skȓn, skŕna, adj. 1) verdorben: skrno jajce, Cig., M., KrGora; — 2) scharf, Z.; skrna voda, Z.; — streng, schlimm, C.
-
skȓnast, adj. karg, Z.; s. skopuh, Cig.
-
skrnína, f. 1) die Unreinigkeit, der Schmutz, der Wust, Cig.; — 2) der Ansteckungsstoff, Cig.; — 3) die Gelenkkrankheit, die Gicht, Mur., Cig., Jan., C., Bes., ZgD., Soča- Erj. (Torb.), Gor.; — das Rheuma, Jan., SlN., Soča- Erj. (Torb.); s. ljudi trpinči, Cv.
-
skrnínast, adj. gichtisch, rheumatisch, Mur., Jan.
-
skŕniti, -im, vb. impf. schmutzen, verunreinigen, C., Z.; pogl. skruniti, skvrniti.
-
skŕniti, skȓnem, vb. pf. = škrtniti, Z.; — eno skrniti, ein Wort sprechen, Z.
-
skrnják, m. 1) ein beim Brüten verdorbenes Ei, Cig., C., KrGora; — 2) = skrnina 3), der Gichtschmerz, der Rheumatismus, Jan.
-
skrnóba, f. 1) der Schmutz, der Unflat, Dict., Cig., C.; — 2) der Ansteckungsstoff, das Miasma, Cig., Jan.; — die Fäulnis, das Verderbnis, M.; — 3) der Grimm, die Wuth, Z., Burg. (Rok.); der Jähzorn, Svet. (Rok.); — psovka jezavemu človeku, KrGora; — 4) die Strenge, C.; die Morosität, Z.; — die Heimtücke, V.-Cig.; — 5) coll. = divja zverina, zapŠt.
-
skrnóbən, -bna, adj. 1) unflätig, Cig.; — 2) zornmüthig, grimmig, Burg. (Rok.), Svet. (Rok.); skrnobno se maščevati, Nov.; njegovo oko ni še tako skrnobno, vedno je še krotko, Glas.; — 3) heimtückisch, V.-Cig.; skrnobna žival, C.
-
skrnȏbnež, m. der Grimmige, Burg. (Rok.).
-
skrnóbnost, f. die Zornmüthigkeit, Burg. (Rok.).
-
skrǫ̑b, m. 1) sok od koruzne moke, C., Sovinjak ( Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) (po drugih slov. jez.) das Stärkemehl, die Stärke, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
-
skrobár, -rja, m. der Stärkemacher, der Stärkehändler, Cig., Jan.
-
skrobaríca, f. die Stärkemacherin, Cig.
-
skrobárnica, f. die Stärkefabrik, Jan., DZ.
-
skrǫ̑bən, -bna, adj. Stärke-: skrobni cuker, der Stärkezucker, Cig. (T.).
-
skrobílọ, n. die Stärkemaschine, Cig. (T.).
-
skrǫ́biti, -im, vb. impf. stärken: perilo s., Cig., Jan.
-
skrǫ̑bla, f. das Schöllkraut (chelidonium maius), Vrsno (Soška dol.)- Erj. (Torb.).
-
skrǫ́bljenje, n. das Stärken (der Wäsche), Jan. (H.).
-
skrobọ̑t, m. = srebot (skrobut, Mik.).
-
skrobótəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Klenik na Pivki, Kras- Erj. (Torb.).
-
skrobotína, f. = srobotina, Z.
-
skròj, skrója, m. verdorbener Schnitt, C.
-
skrojíti, -ím, vb. pf. 1) zerschneiden, zerreißen, Rez.- Baud., Z.; skrojena obleka, zerrissenes Kleid, C.; — 2) schlecht zuschneiden, C.
-
skrǫ́mən, -mna, adj. bescheiden, anspruchslos, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; (po drugih slov. jezikih).
-
skrǫ́mnost, f. die Bescheidenheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. skromen.
-
skropẹlẹ́ti, -ím, vb. impf. = skropeti, Dol.
-
skropẹ́ti, -ím, vb. impf. brennend jucken, Z., UčT., Ig (Dol.); roka me skropi, po vsej koži me je skropelo, Lašče- Levst. ( LjZv.).
-
skrǫ̑pnica, f. die Kriebelmücke, Erj. (Z.).
-
skrotíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. knotig werden: nit se je skrotičila, Nov.- C.; — prim. skrotovičiti se.
-
skrotíti, -ím, vb. pf. bezähmen, bewältigen, C.
-
skrọ̀z, adv., praep. = skoz, C., Zora, Vrt.
-
skrọ̑zən, -zna, adj. = skozen, hindurchgehend: skrozna luknja v zidu, vzhŠt.
-
skrǫ̑žək, -žka, m. = tisto slabo zrnje in smeti, ki se krožijo v rešetu, kadar se žito obravnava, Sv. Duh pri Krškem, Lašče- Erj. (Torb.); nav. pl. skrožki, Dol., Notr., vzhŠt.- C.; skrožki in podrešetina, Slc.; — repni skrožki, die runden Scheiben, die beim Schälen der Rüben zuerst ausgeschnitten werden, C.
-
skrožína, f. die Abrundung, Cig.
82.987 83.087 83.187 83.287 83.387 83.487 83.587 83.687 83.787 83.887
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani