Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (83.387-83.486)

  1. skorlúpa, f. die Eierschale, Jarn., Mik.
  2. skǫ̑rnat, adj. rindig, ogr.- C.
  3. skǫ̑rnica, f. = škorenj, Jan.; pl. skornice, die Stiefel, Rez.- Baud.
  4. skǫ́rnja, f. der Stiefel, Cig. (T.); — prim. škorenj.
  5. skǫ̑rnjak, m. = škornjak, die Gabelweihe, Levst. (Nauk).
  6. skórọ, adv. = skoraj, Mur., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Ben.- Kl., nk.
  7. skorǫ́cẹlj, m. die Schafgarbe (achillea millefolium), Št. Andrež ( Št.)- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
  8. skorpijǫ̑n, m. der europäische Scorpion (scorpio europaeus), Erj. (Ž.).
  9. skọ̑rš, m. = skoriš, oskoriš, Jan., Štrek., jvzhŠt.
  10. skọ̑ruš, m. = oskoruš, skoriš, C.
  11. skosáti, -ȃm, vb. pf. in Stücke schneiden, zerhacken, Z., jvzhŠt.
  12. skosíti, -ím, vb. pf. = zdrobiti: skošeno žito, geschrotenes Getreide, Vrtov. (Km. k.); posušena, a še ne žgana opeka, od dežja pokvarjena, se skosi in znova podela, Ip.- Erj. (Torb.); — zerstückeln, GBrda.
  13. skosmáti, -ȃm, vb. pf. zu Flocken schlagen, flocken, Cig., Jan.; skosman, straubicht, C.
  14. skostenẹ́ti, -ím, vb. pf. verknöchern, Mur., Cig.
  15. skoščenẹ́ti, -ím, vb. pf. verknöchern, Cig., Jan.
  16. skòt, skǫ́ta, m. 1) das Junge, Z.; prve skote v vodo vreči, vzhŠt.; — 2) das Gezücht, Z.; — 3) = živina, Valj. (Rad); (tudi: hs.).
  17. skotalíti, -ím, vb. pf. herabrollen, Jan.
  18. 1. skotáti, -ȃm, vb. pf. herabwälzen, Jan.
  19. 2. skotáti, -ȃm, vb. pf. zusammenwälzen, Cig.
  20. skotína, f. der Unrath von Thieren, C.
  21. skotíti, -ím, vb. pf. Junge werfen, ogr.- M., Vrt.; ako bi konja mačka skotila, bi podkovan za peč šel = keine Taube heckt einen Sperber, V.-Cig.
  22. skǫ̑tnik, m. das Beinheil (symphytum), Trst. (Let.).
  23. 1. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. = skotiti, Mur., C., Mik.; s. se, geworfen werden, Mur.
  24. 2. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. herabwälzen, Jan.
  25. 3. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. = zavaliti, hinwälzen, C., Glas.; ( nam. vzk-).
  26. skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
  27. skọ̑zən, -zna, adj. 1) Durchgangs-: skozno blago, C.; — 2) durchsichtig, Cig., C.; skozno vino, Vrtov. (Vin., Km. k.); — 3) wach, aufmerksam, ogr.- C.
  28. skozinọ̑sən, -sna, adj. nasal, Jan.
  29. skozniti, -im, vb. impf. wachen, ogr.- C.
  30. skǫ̑žnja, f. das Loch, C., Vrt., Levst. (Rok.); — prim. skvožnja.
  31. skǫ̑žnjast, adj. löcherig, Vrt.
  32. skráčenje, n. die Kürzung, Jan. (H.).
  33. skráda, f. die gemeine Quecke (triticum repens), Cerovo ( GBrda), Petovlje- Erj. (Torb.); — der Geißklee (cytisus sagittalis), Josch.
  34. skradnjáča, f. = skrajnjača, das Schwartbrett, C., Mik.
  35. skrȃdnji, adj. = skrajnji, C., ogr.- Mik., BlKr., jvzhŠt.; skradnja zemlja, C.; skradnjo uro zvoni, es läutet die Zügenglocke, BlKr.
  36. skrájda, f. der Ginster (genista sagittalis), Fr.- C.; — prim. skrada.
  37. skrȃjəc, -jca, m. 1) das Schwartbrett, C.; — 2) der Stockzahn (beim Rindvieh), C.
  38. skrȃjema, adv. 1) an den Seiten, am Rande, C.; s. skledo obrisati, Mur.; — von der Seite, auf indirectem Wege: s. poizvedeti kaj, Svet. (Rok.); — 2) anfangs, Bes.; ( prim. skraja = s kraja, anfangs, C.).
  39. skrájən, -jna, adj. skrȃjni, der äußerfte, der letzte; — skrajno uro zvoniti, die Zügenglocke läuten, BlKr.
  40. skrȃjnica, f. = vitra, prva pod lubjem odcepljena, Rib.
  41. skrȃjnik, m. 1) das Schwartbrett, C.; — 2) der Pol ( phys.), Cig. (T.); enega skrajnika, unipolar, Cig. (T.).
  42. skrajnjáča, f. der Seitenladen, das Schwartbrett, C.
  43. skrajnják, m. 1) = skrajnjača, C.; — 2) skrȃjnjak, der Eckzahn (skranjek), Jan.
  44. skrȃjnji, adj. der äußerste, der letzte, C.; skrajnji čas je uže, da greš, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  45. skrájnost, f. das Extrem, Cig., nk.
  46. skrajšȃj, m. das Abkürzungszeichen, Cig.
  47. skrȃjšati, -am, vb. pf. kürzer machen, abkürzen; s. se, kürzer werden.
  48. skrȃjšək, -ška, m. das Abgekürzte, die Abkürzung, Jan., C., Zora; das Compendium, Navr. (Kop. sp.).
  49. skrȃk, m. der Hinterlauf, Jan.; skraki, lange Beine, Cig.; — prim. 1. krak.
  50. skralȗb, m. 1) die dicke Milchhaut, Dict., C., Gor.- Mik.; — 2) ona skorja, ki se po dežju naredi na zemlji, Lašče- Erj. (Torb.); pogl. skorlup.
  51. skralȗp, m. die Rinde, die Kruste, Cig. (T.), C.; — pogl. skorlup.
  52. skrámola, f. ein hohler Baum, Cig., C.; — prim. škrambol, žlambor.
  53. skrȃnj, -ı̑, f. 1) das Kinn, der Kiefer, Jan., C., Gornja Soška dol.- Erj. (Torb.), Bolc- C.; — 2) stena ali skala, pod katero bije voda, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) = rob, die Kante, Kras- Erj. (Torb.); — 4) pl. skranjı̑, oni del pri vozu, v katerega je vloženo oje, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  54. skránja, f. das Kinn, der Kinnbacken, der Kiefer, Guts.- Cig., Mur., Cig., Jan., Solkan- Erj. (Torb.), GBrda.
  55. skranjáča, f. die Kinnlade, Z.
  56. skrȃnje, n. die Schläfe, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); (skrenje, das Kinn, Meg.).
  57. skrȃnji, -ev, m. pl. die Kinnlade, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  58. skranjíca, f. das Schlafbein, Cig., Jan., C.
  59. skranjíšče, n. der Kinnbacken, Guts., Mur., Cig., Jan.
  60. skrápa, f. die Kruste, C.; die gefrorene Schneedecke, die Schneekruste, Mur., Cig., Jan.; — die harte Erdkruste, C.; — prim. skorlup.
  61. skrápast, adj. harsch, rauh vom Frost, Mur.- Cig.
  62. skrásti, -krádem, vb. pf. in Menge zusammenstehlen, C.
  63. skrástiti se, -im se, vb. pf. verharschen (o rani), C.
  64. skratíca, f. = kratica, die Abkürzung, h. t.- Cig.
  65. skrátiti, -im, vb. pf. verkürzen, Cig., ( gramm.) Cig. (T.), M.; skračeno ime, LjZv.; — schmälern, C.; s. komu kaj, C.; dohod s., Levst. (Zb. sp.).
  66. skrátka, adv. = s kratka, kurzum, nk.
  67. skrȃtkoma, adv. kurz, C.
  68. skȓb, -ı̑, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! ( iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
  69. skŕbən, -bna, adj. sorgfältig; skrbno pregledovanje računov; — sorgenvoll: skrbnega obraza, LjZv.; — skrbno je, es ist zu befürchten, Krelj; — eifrig, besorgt; skrben oče biti svojim otrokom: s. gospodar; s. za kako reč; s. svojega dela, Met.; — wirtschaftlich, C.; — tudi: skrbȃn, -bnà.
  70. skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.- Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.- Vest.
  71. skrbı̑nka, f. eine Art Bergdistel (dient als Futter für Schweine), C.
  72. skrbljénje, n. das Sorgen, kajk.- Valj. (Rad).
  73. skrbníca, f. die Besorgerin, die Schaffnerin, Rog.- Valj. (Rad), Zora.
  74. skrbník, m. derjenige, dem die Obsorge über jemanden o. etwas anvertraut ist: der Pfleger, der Curator, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ.; kurator, akademije skrbnik, Navr. (Let.); potrebovalo je vinstvo nebeškega skrbnika in varuha, LjZv.; — = varuh, der Vormund, Jan., V.-Cig.
  75. skȓčba, f. die Zusammenziehung; — der Schrumpf, Cig.
  76. 1. skȓčək, -čka, m. eine krampfhafte Zusammenziehung, Mur.
  77. 2. skȓčək, -čka, m. = hrček, der Hamster, Cig.; — prim. skriček; češ. skřček.
  78. skȓčenəc, -nca, m. der Geizhals, der Filz, Cig.
  79. skŕčiti, -kȓčim, vb. pf. zusammenziehen, constringieren; — v les so ga skrčili, man hat ihn in den Bock gespannt, Mur.; — skrčen, contract, Cig.; einschrumpfen machen; s. se, sich zusammenziehen, zusammenschrumpfen; volnate nogavice se rade v perilu skrčijo, Cig.; — kleiner, kürzer machen: abkürzen, beschränken; — reducieren ( math.): istoimenske izraze s., Cel. (Ar.); s. se, kleiner werden, sich vermindern; dohodki so se mi skrčili; — skrčen biti, knauserig sein, Cig.
  80. skrd, f. = oskrd, C.
  81. skrdẹ́liti se, -ẹ̑lim se, vb. pf. sich zusammenrotten, C., Z.
  82. skrę́cati, -am, vb. impf. = skrekati, C.
  83. skrę̑čnik, m. der Günsel (ajuga), Cig., Jan., Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  84. skrẹ̑g, m. die Entzweiung (durch Zank), Cig.
  85. skrẹ̑gati se, -am se, vb. pf. sich zerzanken, sich zerwerfen; s. se s kom; s pametjo se je skregal, er handelt nicht mehr vernunftgemäß; s kruhom se s., vor Wohlergehen muthwillig werden, Z.
  86. skrèk, skréka, m. der Froschfuß, Jan., Gor.- Mik.; Žaba pravi: vek vek vek, Primi jo za zadnji skrek! Valj. (Rad); — prim. skrak.
  87. skrę̑ka, f. die Hackse, Valj. (Rad).
  88. skrę́kati, -kam, -čem, vb. impf. keuchen, husten ( z. B. wie ein alter Mann), Z.; kreischen (wie ein Kranker), C.
  89. skrę́mžiti, -im, vb. pf. verzerren, verziehen; s. obraz; s. čelo, C.; s. se, = s. obraz; — skremžen, mit einem (zum Weinen) verzogenen Gesichte, Gor.
  90. skréniti, -krę́nem, vb. pf. eine Schwenkung machen, C.
  91. skrẹ́niti se, -nem se, vb. pf. starr werden, BlKr.
  92. skrénja, f. der Kinnbacken, KrGora- DSv.; — pogl. skranj.
  93. skrȇnje, n. das Schlafbein, Notr., V.-Cig.; — das Kinn, Meg.- Mik.; — pogl. skranje.
  94. skrepeláti, -ȃm, vb. pf. = s krepelom sklatiti, mit einem Prügel herabschlagen, Notr., Gor.
  95. skrepelẹ́ti, -ím, vb. pf. eig. verfliegen: zu Asche werden, Z.; ogenj skrepeli, C.
  96. skrẹpenẹ́ti, -ím, vb. impf. starr werden, gefrieren: vse skrepeni od mraza, Lašče- Levst. ( LjZv.); s. od zime, Vrt.
  97. skrẹpę́niti, -ę̑nem, vb. pf. erstarren, Dict.; o živini: verrecken, BlKr.
  98. 1. skrésati, -krę́šem, vb. pf. (Zweige) abhauen, Mik. (Et.).
  99. 2. skrésati, -krę́šem, vb. pf. abschleifen: črevlje s., Cig.; — prim. izkresati.
  100. 3. skrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) ogenj s., Feuer schlagen, Cig.; — 2) s. se, preprosto za: ozdraveti, M., Z., Ig (Dol.); — ( nam. vzk-).

   82.887 82.987 83.087 83.187 83.287 83.387 83.487 83.587 83.687 83.787  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA