v (83.187-83.286)

83187. skljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. beugen, krümmen; žalost ga je sključila, Cig.; s. se, den Rücken krümmen, Cig.; s. se v kot, sich in einen Winkel schmiegen, Cig.; otrok se k materi sključi, C.; sich verkrümmen, contract werden; udje so se mu sključili; sključen hodi, er geht gebeugt einher; sključeni udje, contracte Glieder.
83188. skljȗčnica, f. die Gliederkrankheit, Cig.
83189. skljȗčnik, m. = sključek, sklepec, Cig.
83190. skljukáč, m. = sključek, vzhŠt.- C.
83191. skljúkati, -kljȗkam, vb. pf. biegen, krümmen, kröpfen, Cig.
83192. skljúkniti se, -kljȗknem se, vb. pf. sich krümmen, sich bücken, ("skljunoti se," vzhŠt.- C.).
83193. skljukòt, adv. s. hoditi, gebückt einhergehen, vzhŠt.- C.; ( nam. v skljukot?).
83194. sklobasáti, -ȃm, vb. pf. zusammenschwatzen.
83195. sklobuštráti, -ȃm, vb. pf. 1) verwirren; — 2) wirres Zeug zusammenreden.
83196. sklòg, sklǫ́ga, m. das Gerüst, Z.; mrtvaški s., die Todtenbahre, C., ob Pesnici ( vzhŠt.)- Nov.; — prim. skolke (?).
83197. sklojza, f., C., Mik., pogl. solza.
83198. sklòn, sklóna, m. 1) die Endung, der Casus, Cig., Jan., nk.; — 2) der Abhang eines Berges, C., Raič (Slov.); na obeh straneh doline se dvigujejo strmi skloni, LjZv.; po položnih in strmih sklonih, Slovan.
83199. sklon, adj. = naklonjen, Cig. (T.); žena mi je sklona, C.; — prim. rus. sklonnyj.
83200. sklončkati, -am, vb. pf. (an die Thüre) anklopfen, ogr.- M.; ( nam. vzk-).
83201. sklónək, -nka, m. die Neige, Jan.
83202. sklonílọ, n. die Casusendung, Jan. (H.).
83203. sklonı̑t, adj. abschüssig, abgedacht, Mur., Cig.
83204. 1. sklóniti, -klǫ̑nem, vb. pf. = 2. skloniti, (-im): poklekne, se sklone v tla, Ravn.
83205. 2. sklóniti, -klǫ̑nem, vb. pf. = 3. skloniti, (-im): sklone se na postelji, Ravn.; sklone se kvišku, LjZv.; ( nam. vzk-).
83206. 1. sklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. abdachen, Cig.; sklonjen, abdachig, Jan.
83207. 2. sklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. zusammenbiegen, C.; s. se, sich beugen, sich bücken, Jan., Zora; pred noge ti je vržen biser: skloni se in poberi ga! Naprej- Jan. (Slovn.).
83208. 3. sklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. emporrichten, aufrichten, Cig.; visoko svojo postavo je sklonil s stola, Jurč.; — s. se, sich in die Höhe richten, sich aufrichten; po koncu se s., Jurč.; pripognil se je in se zopet sklonil, jvzhŠt.; — ( nam. vzk-).
83209. sklonı̑tost, f. die Abgedachtheit, die Abdachung, Mur., Cig., Jan.
83210. sklonost, f. die Geneigtheit, Cig. (T.), DZ.; s. za umetnost, der Kunstsinn, Cig. (T.).
83211. sklòp, sklópa, m. 1) die Zusammenfügung, kajk.- Mik.; — 2) gorski s., der Gebirgsknoten, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; čutnični sklop, der Nervenknoten, Bleiw.- Cig.; — s. ljudi, ein Haufen Leute, C.; s. ovac., eine Herde Schafe, Z.; — 3) die Fuge, kajk.- Mik.; — 4) eine Falle für größere Thiere, C.
83212. sklópəc, -pca, m. 1) die Leiste, C.; — 2) die Schlagfalle, C.
83213. sklópiti, -klǫ̑pim, vb. pf. zusammenfügen, Habd.- Mik., Cig. (T.), vzhŠt.- C.; roke s., die Hände falten, C., Zora; — vereinigen, Guts.- Cig., C.; — s. se, sich zu einem Bunde vereinigen, sich verbinden, Guts.- Cig.; — s. se, zusammenpassen, Prip.- Mik.
83214. sklǫ̑pnica, f. die Schachtel, Guts.- Cig., Jan., C.
83215. sklópniti, -klǫ̑pnem, vb. pf. zusammenthun: s. marelo, Svet. (Rok.).
83216. sklopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = klopotati, Z., Let.
83217. sklǫ̑žnja, f. = kložnja, C., Z.
83218. sklȗt, m. etwas Ekelhaftes, Abscheuliches: der Schmutz, das Ungeziefer, C.; ein abscheulicher Mensch (psovka), C.; — prim. skut.
83219. sklúta, f. ein abscheuliches Weib (psovka), C.; — prim. skuta.
83220. sklútən, -tna, adj. ekelhaft, abscheulich, C.; — prim. skuten.
83221. sklútiti, -im, vb. impf. 1) ekelhaft machen, beschmutzen, C.; — 2) s. se česa, vor einer Sache Ekel empfinden, C.; — ptič se skluti, der Vogel meidet das Nest, C.: — prim. skutiti.
83222. skǫ́ba, f. 1) die Leiste, Jan., Mik.; — 2) die Klammer, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; s skobo speti, stisniti, klammern, Cig., Jan.; — (po drugih slov. jez.).
83223. skobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen Vieren hinauf kriechen, hinaufkrabbeln, Cig., Jan.; = s. se, Cig., M., jvzhŠt.; ( nam. vzk-).
83224. skobáliti se, -ȃlim se, vb. pf. s. se na konja, in plumper, ungeschickter Weise das Pferd besteigen, Jurč.; ( nam. vzk-).
83225. skóbəc, -bca, m. der Sperber oder Finkenhabicht (astur nisus), Erj. (Ž.), Štrek.; — prim. kobec.
83226. skǫ́bəlj, -blja, m. 1) das Schabmesser, C.; — 2) der Hobel, Mur., Mik. (Et.).
83227. skǫ̑bəljnik, m. die Hobelbank, Z.
83228. skǫ́bica, f. dem. skoba; eine Art starke Schindel aus Eichenholz für Thüren, C.
83229. skobíliti se, -ı̑lim se, vb. pf. s. se z voza = nerodno se spraviti z voza, Dol.
83230. skọ̑blja, f. das Schabeisen, Cig., Jan.; sodarska s., Cig.; s skobljo pogladijo notranjo stran novega škafa, Notr.; — das Ausfleischmesser der Gerber, Cig.; — eine Art Hobel, Valj. (Rad); der Gerbehobel der Böttcher, Cig.
83231. skọ̑bljanəc, -nca, m. nav. pl. skobljanci, Hobelspäne, (skub-) Z.
83232. skọ̑bljanica, f. der Hobelspan, Cig.
83233. skọ̑bljanje, n. das Schaben, Cig.
83234. skọ̑bljati, -am, vb. impf. schaben, Cig.; — hobeln, Cig., Jan., C.; škrinjar skoblja ("skubla") deske, Ravn. (Abc.).
83235. skǫ́bljič, m. dem. skobelj; ein kleiner Hobel, C.
83236. skǫ́bljiti, -im, vb. impf. schaben, Cig., Jan.; doge s., Cig.; kost s., einen Knochen benagen, Cig.; — hobeln, Mur., Danj. (Posv. p.).
83237. skobrnják, m. gesprenkelter Marmor, Vest. I. 16.
83238. skǫ́cati, -ǫ̑cam, vb. impf. = stokati, BlKr.- Let.
83239. skocnjáti, -ȃm, vb. pf. zerraufen, Z.
83240. skočȃj, m. die Sprungweite, Cig. (T.).
83241. skȏčək, -čka, m. neki pajek: der Baumhüpfer (aranea truncorum), Cig., Kr.- Valj. (Rad); — die Heuschrecke, Cig.
83242. skóčən, -čna, adj. gut springend: flink, schnell; s. konj, pes, Cig.; skočna mačka, Vrt.; naši konji so lepo rejeni in skočni, Erj. (Izb. sp.); skočne srne, LjZv.; Moja ljubka 'ma skočno peto, Npes.-K.; Skočno s postelj vstajajte, Npes.- Vod. (Pes.); — tudi: skočȃn, -čnà.
83243. skóčica, f. der Floh, Mik., Notr.
83244. skočídalọ, n. der Wasserfall, ( nam. skočílo, skočidlo?) Šenpas- Erj. (Torb.).
83245. skočír, -rja, m. ein kleiner, zornmüthiger, aufbrausender Mensch, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
83246. skóčirep, m. der Springschwanz (podura), Erj. (Z.).
83247. skóčiti, skǫ̑čim, vb. pf. einen Sprung thun, springen; na noge s., aufspringen; kar pes črez prag skoči = ein Katzensprung, Cig.; dobra gospodinja črez plot po pero skoči, Npreg.- Z.; kakor bi iz boba skočil = unvermuthet, Cig.; skoči po vode! laufe schnell um Wasser! s. komu na rep = jemanden zu Paaren treiben, Cig.; v lase si s., sich in die Haare fahren, Cig.; — v besedo s., einen Einwurf machen, Cig., Jsvkr.; kaj ti je v glavo skočilo? was ist dir in den Kopf gefahren? Cig.
83248. skȏčkati, -am, vb. pf. springen (v otročjem govoru).
83249. skǫ̑čnica, f. das Sprungbein, Erj. (Z., Som.), Cig. (T.).
83250. skočník, m. 1) das Gefälle: voda ima dober skočnik, Svet. (Rok.); — 2) der Bachwasserfall, Cig.; — der Wasserfall über dem Mühlrade, Z.; — 3) = majhni žleb nad mlinskim kolesom, Poh.; — 4) die Heuschrecke, C.
83251. skočnják, m. die Küchenschabe: pukoši ali skočnjaki, navadno "grili" imenovani, Pjk. (Črt.).
83252. skočnọ̑st, f. die Flinkheit: imel je toliko skočnosti, da je o pravem času smuknil pod mizo, Jurč.
83253. skodẹ̑la, f. die Schale, Mik.; (skud-) Cig., Jan., C.
83254. skodẹ̑lica, f. dem. skodela; (skud-) Cig., Jan., DZ., Vrt.
83255. skǫ̑dəłnik, m. der Schindelnagel, Cig.
83256. skǫ̑dla, f. die Schindel, Dict., Mur., Cig., Met., Mik., DZ.; na streho so zlezli in njega (bolnika) skozi skodle doli spustili s posteljo vred, Jap. (Sv. p.); — prim. lat. scandula, die Schindel, Mik. (Et.).
83257. skǫ̑dlar, -rja, m. der Schindelhauer, Cig., M.
83258. skodlárnica, f. die Schindelmacherwerkstätte, Cig.
83259. skǫ̑dlast, adj. Schindel-, Mur., Cig.; skodlasta streha, Mur., ZgD.; — geschindelt, Cig.
83260. skǫ̑dlica, f. dem. skodla; das Schindelchen, Cig.
83261. skodljáti, -ȃm, vb. pf. zerkrausen: lase s., Z.; s. se, kraus werden, Cig.
83262. skodráti, -ȃm, vb. pf. kraus o. lockig machen, aufkrausen, locken: lase s., Cig., Jan.
83263. skodrčáti, -ȃm, vb. pf., pogl. skodričati.
83264. skodričáti, -ȃm, vb. pf. kraus machen, löckeln: lase s., Cig.; — entstellen: uže toliko slovenščine so gnusno skodričali (skodrčali), Vrt.; skodričana (skodrčana) latinščina, LjZv.; zgodovinsko podlogo skodričati (skodrčati) v tako zmes, Levst. (Zb. sp.).
83265. skodrnáti, -ȃm, vb. pf. zerzausen, Bolc- Erj. (Torb.).
83266. skojíti, -ím, vb. pf. aufziehen, erziehen, Krelj- M.; dete s., Dalm.; ( nam. vzk-).
83267. skòk, skǫ́ka, m. 1) der Sprung; na s., im Sprung; — das Springen: v skok, im Galopp: v skok jahati, jezditi, dirjati, Mur., Cig., Jan., Ravn.; V šotorje dirja, dirja v skok, Npes.-K.; Po črnih grobih v skok lete, Preš.; = v skoke, vzhŠt.- C.; — v skok, flink, schnell: boš videl, kako mi pojdejo noge v skok (pri plesu), LjZv.; kjer je dosti rok, tam gre delo v skok = viele Hände machen der Arbeit bald ein Ende, Mur.; ta reč ne sme na skok iti, man darf sich damit nicht übereilen, Met.; — skoke imeti, viel Geschäfte zu verrichten haben, C.; — 2) das Gefälle (des Wassers), Cig. (T.), Plužna- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — der Wasserfall, C., Poh.; slap ali skok, Pjk. (Črt.); — 3) = stegno: daj mi mesa v skoku, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; pos. žabji skok, die Froschkeule, Cig.; pečeni skoki, Cig.; — 4) der grüne genießbare Frosch, C.; — 5) "ako gadu rep odsekaš, vzrastejo mu štiri noge, in iz njega postane 'skok', silno močna žival", Št.; ( prim. Glas. 1859, II. 182); — = debela kratka kača, kakor kak oselnik, Gor.- DSv. V. 286.
83268. skǫ́kati, -ǫ̑kam, vb. impf. = stokati, BlKr.
83269. skǫ̑koma, adv. sprungweise, Cig., Jan., Žnid.; — im Galopp, Mur., Cig., Jan.; s. dirjati, Cig.; — über Hals und Kopf, Cig.; s. bežati, Levst. (Zb. sp.).
83270. skokonòg, -nǫ́ga, m. der Langfuß, Dict., Cig.
83271. skokonòg, -nǫ́ga, adj. leichtspringend, schnellfüßig, Nov., SlN.
83272. skokonǫ́žən, -žna, adj. schnellfüßig, Jurč.
83273. skokopèt, -pę́ta, adj. = skokonog, Z.
83274. skokòt, -óta, m. v skokote, im Galopp: v skokote jo ubere dimka, SlN.
83275. skokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. hüpfen, springen: potoček skokota črez kamenati strmec, SlN.
83276. skolāstičən, -čna, adj. k skolastiki spadajoč, scholastisch, Cig. (T.).
83277. skolāstik, m. srednjevečni modroslovec, der Scholastiker, Cig. (T.).
83278. skolāstika, f. srednjevečno modroslovje, die Scholastik, Cig. (T.).
83279. skółčiti, -kȏłčim, vb. pf. lendenlahm machen, Cig.; — s. se, sich das Hüftbein verrenken, Rib.- M.; — pogl. izkolčiti.
83280. skolę́bniti, -ę̑bnem, vb. pf. s. v stojo, den Stehschwung machen, Telov.; ( nam. vzk-?).
83281. 1. skolẹ́hati, -am, vb. pf. stolpern und dann fallen, Mur.
83282. 2. skolẹ́hati, -am, vb. pf. sich mühsam aufraffen, sich mühsam ans die Beine stellen, Jan., C.; mož skoleha in v sredo zbora stopi, Ravn.; — convalescieren, genesen, Cig., C.; = s. se, Dict., Cig., Trub.; na noge se s., Burg.; ( nam. vzk-).
83283. skolẹ́hniti, -ẹ̑hnem, vb. pf. sich aufrichten, aufstehen, Z.; ( nam. vzk-).
83284. skolẹ́nčiti, -ẹ̑nčim, vb. pf. die Kniefessel anlegen: kravo s., jvzhŠt.
83285. skǫ̑ljčən, -čna, adj. Muschel-, LjZv.
83286. skǫ̑ljčnica, f. das Muschelbein, Erj. (Som.).

   82.687 82.787 82.887 82.987 83.087 83.187 83.287 83.387 83.487 83.587  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani